|
Felicita -> RE: Za kaj vse uporabljate mikrovalovko (12.2.2009 12:57:38)
|
ok, mam ravno pavzo med učenjem pa ravno se mi da, zato se bom mal poglobila v tole (bo dolgo, že zdej opozarjam).
prvič, tukej je cel članek - tisto zgoraj je samo preveden del: http://www.mercola.com/article/microwave/hazards.htm
drugič, o tem članku je bilo že precej debat in že precej dokazano napačnih stvari notri; ena krajših: http://message.snopes.com/showthread.php?t=5443
večina internetnih strani je ta članek razglasila za urbano legendo (z razlogom, may I add).
ok, zdej bom šla pa po vrsti po članku (prevedenem)...
torej, mikrovalovka deluje na principu dviganja notranje energije molekul, torej jim 'da' energijo, ki jo potem molekule izločijo v obliki toplote. najbolj vpliva na molekule vode, pa tudi na maščobe, sladkorje,... zato se recimo čisto suh kos oglja (čisti ogljik) ne bo segrel oz. se bo čisto malo. in tudi zato je kozarec hladen (anorganska snov), voda pa topla. in kako lahko voda postane sovražnik, wtf?
znižanje hemoglobina, povišanje levkocitov, povišanje holesterola... mja. ni metodologije, ni principa raziskave, ni pojasnjeno kako in zakaj. verjetno so to raziskavo ovrgli z razlogom.
radiolitske sestavine ne obstajajo. ime je izmišljeno in zveni 'fancy'.
Domače mikrovalovke delujejo s frekvenco 2,45 GHz, kar je 2,45 milijard (2,45*10^9) herzov (nihljajev na sekundo). in ja, frekvenca je velika. ampak vidna svetloba ima frekvenco 10^15, rentgen pa še več... torej kok 'valovanja z enormnimi frekvencami' dobimo vsak dan v oči?
zdej pa moje najljubše: d-Nitrosodiethanolaminene ne obstaja izven tega članka. spet zveni fancy. obstaja sicer n-Nitrosodiethanolamine (v dimu iz cigaret), ampak tudi ta ni karcinogen, se mi zdi.
destabilizacija proteinskih biomolekularnih sestavin? no shit sherlock! proteini so zlo delikatne zadevščine namreč. že pri zelo nizkih temperaturah pride do njihovih trajnih poškodb (npr nekateri človeški encimi nehajo delat že pri 40 stopij celzija... zato je treba tudi vročino zbijat), zamislte si, kaj se z njimi dogaja v vreli vodi/vroči ponvi. Torej, če pogledamo kaj se z eno bogo celico zgodi ob segervanju: celična membrana se mehča, topi; ven padajo nasičene maščobne kisline, proteini, holesterol; proteini koagulirajo (zgubijo terciarno strukturo in s tem svojo funkcijo) - in to VSI proteini - encimi, celični skelet, gibalni proteini, ribosom, tisti vezani na DNA; DNA mutira in na koncu propade, RNA ravno tako; založni OH (celuloza, škrob) spremenijo konfiguracijo, začnejo propadat; celični organeli prenehajo z delovanjem, začnejo se izločat reči, ki jih imajo v sebi - vodikov peroksid, sladkorji, nedokončani proteini,... sliš se grozljivo tkole na celičnem nivoju? no, zelo podoben vpliv ima tudi naša želodčna kislina (kisline tudi koagulirajo proteine)... kakorkoli, tele napol predelane reči (od vročine ali kisline) pa v našem želodcu naletijo še na encime (proteaze, lipaze,...), ki jih dokončno razgradijo na osnovne gradnike (maščobne kisline, aminokisline, sladkorje,...) in ja, to je čisto naravno.
alkaloidi... zrd mene si jih na veliko pogrevajte v mikrovalovki, ampak nikar ne krivite mikrovalov za morebitno slabo počutje. alkaloidi so namreč v 90% strupeni za človeka. med njih spadajo kokain, morfij, ergin, strihnin in najbolj znan atropin (strup volčje češnje). tko da če MV spremeni njihovo delovanje bi bla jest čist zadovoljna načelno.
povečano število rakavih celic... iz lufta vzeta izjava.
degeneracija imunskega sistema? kako? zakaj? od česa? poleg tega ima limfa kot tekočina dokaj mal vloge pri samem imunskem sistemu, tko da...
povečano število rakavih obolenj na želodcu in črevesju? no, v zadnjih letih je povečano tudi število rakov na dojkah. in prostati. in trebušni slinavki. in grlu. za to je ziher kriv degenerirana DNA ki jo s hrano pojemo!
mikrovalovke prodajajo tudi v rusiji in z jedrskimi reaktorji nimajo nobene veze.
kot sm že večkrat rekla je internet super reč, je pa tudi eno ogromno ogabno smetišče, kamor lahko vsakdo odloži kar se mu zdi. in vedno več je stvari, ki zgledajo uporabne, ampak ko pogledaš od bliz... a-a.
jest se lahko npr. prekrstim v ddr. Francko Novak z inštituta Janeza Novaka, 3x dobitnico nagrade Jožeta novaka za raziskovalno delo; na internetu objavim 100 stransko študijo o tem, kako DNA ki jo vnašamo v telo s hrano povzroča raka in splošno slabo počutje in da je treba takoj nehat. spotoma navržem se par strokovnih izrazov (kemijskih formul, imen spojin, izrazov iz molekularne biologije...) in velik folka bo dejansko padl na to. kar je žalostno. vsako reč na netu je treba preverit. večkrat!
Za konc oz. ilustracijo pa še en članek, ki kaže kako se da s pravilnim, fancy, kvazi strokovnim govoričenjem nategnt folk kokr so dolgi pa široki:
Prepovejmo DHMO! Dihidrogen monoksid (DHMO) je brez barve, vonja in okusa ter ubije več tisoč ljudi vsako leto. Večina smrti se zgodi zaradi nenamernega vdihavanja DHMO, vendar to še zdaleč ni edina nevarnost, ki jo DHMO predstavlja. Dolga izpostavitev trdni obliki DHMO povzroči resne poškodbe tkiva. Simptomi zaužitja DHMO so predvsem povečano potenje in izločanje, lahko pa tudi občutek napihnjenosti, bruhanje, vrtoglavico in neravnovesje elektrolitov v telesu. Za tiste, ki od DHMO postanejo odvisni, poskus odvajanja pomeni gotovo smrt. Dihidrogen monoksid: - je poznan tudi kot hidroksilna kislina in je pomembna komponenta kislega dežja; - prispeva k efektu tople grede; - lahko povzroči resne opekline; - sodeluje pri eroziji naravne krajine; - pospešuje korozijo in oksidacijo mnogih kovin; - lahko povzroči kratek stik in odpovedi električnih aparatov; - lahko povzroča splošno prometno nevarnost (zmanjšano delovanje avtomobilskih zavor...); - so našli v tumorjih in cistah onkoloških bolnikov. Onesnaženje dosega pandemične razsežnosti! Sledi DHMO lahko najdemo v vsaki reki, potoku, oceanu in celo rezervoarjih po celem svetu. Onesnaženost se je celo tako razširila, da DHMO lahko najdemo celo v Arktičnem ledu. DHMO prav tako vsako leto povzroči milijone dolarjev škode po celem svetu, najpogosteje v Aziji in osrednjem delu ZDA. Kljub nevarnosti, ki jo predstavlja za okolje, DHMO uporabljajo: - kot industrijsko topilo in v hladilnih napravah; - v jedrskih elektrarnah; - pri proizvodnji stiropora in drugih umetnih mas; - kot gasilno sredstvo; - pri poskusih na živalih; - v skoraj vseh kozmetičnih izdelkih; - pri distribuciji pesticidov. DHMO ostane prisoten tudi če pridelke umijemo; - kot aditiv k hitri prehrani in ostalim prehrambenim proizvodom. Tovarne uporabljen DHMO odlagajo v reke in oceane, vendar so okoljevarstveniki nemočni, saj je tovrstna praksa še vedno legalna. Vpliv na živo okolje pa je prevelik, da bi to lahko še naprej ignorirali. Vlade razvitih držav so zavrnile prepoved proizvodnje, prodaje in distribucije te nevarne kemikalije zaradi možnega vpliva na ekonomijo teh držav. Prav tako vojaške organizacije eksperimentirajo z DHMO in izumljajo več milijonov vredne naprave za kontrolo in uporabo DHMO v primeru vojne. Stotine vojaških ustanov dnevno dobi več ton DHMO po zelo sofisticirani podzemni distribucijski mreži. Večina organizacij hrani velike količine DHMO za poznejšo uporabo. Pokažimo, da nam ni vseeno, prepovejmo DHMO!
|
|
|
|