|
čebelica01 -> RE: Dolenjke, 2. del (19.2.2010 12:30:48)
|
glej majch sej to da bo mogoče morala na fizioterapijo ne pomeni , da je znjo kaj narobe , mogoče ji bodo s tem samo pomagali , da si učvrsti svoje kosti in da niso tko ohlapne .
Vitamin D je v maščobah topen vitamin, čigar poglavitna naloga je ohranjanje normalne količine kalcija v krvi. Vitamin D sodeluje pri absorpciji kalcija iz črevesja, izplavljanju kalcija iz kosti v kri in zmanjšanju izgube kalcija z urinom. Receptorji za ta vitamin so prisotni v skoraj vseh telesnih tkivih, kar kaže na to, da ima tudi številne druge, tudi še neodkrite in neraziskane funkcije.
Obstajata dve obliki vitamina D: vitamin D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol). D3 lahko pod vplivom UVB žarkov sončne svetlobe nastaja v koži, obe obliki pa lahko zaužijemo tudi s hrano.
Vitamin D je v telesu neaktiven, dokler ga encimi v jetrih, ledvicah in drugih telesnih tkivih ne spremenijo v fiziološko aktivne oblike, od katerih je največ 25-hidroksivitamina D [25(OH)D].
Vitamin D – pomen
Kot že omenjeno, je glavna naloga vitamina D uravnavanje kalcija v krvi. Poleg tega ima tudi različne pozitivne učinke na delovanje imunskega sistema, ima pomembno vlogo v sistemu, ki je odgovoren za uravnavanje krvnega tlaka (renin-angiotenzin) ter vpliva na izločanje inzulina, ko so potrebe po njem povečane. Vitamin D tudi stimulira diferenciacijo telesnih celic (specializacija celic za različne funkcije) in zavira proliferacijio (hitra delitev oz. razmnoževanje celic); čeprav je proliferacija pomembna za celjenje ran in rast tkiv, pa lahko nekontrolirana proliferacija vodi do npr. rakavih obolenj.
Pomanjkanje vitamina D
Pomanjkanje vitamina D onemogoča absorpcijo zadostnih količin kalcija iz črevesja. Zagotavljanje normalne količine kalcija v krvi se zato začne odvijati po drugi poti: paratireoidne žleze začnejo izločati večje količine parathormona, ki omogoča mobilizacijo kalcija iz kosti, s čimer je načeto zdravje skeletnega sistema. Poleg negativnih posledic za kosti, pomanjkanje vitamina D vpliva tudi na mišični sistem (oslabelost, mišične bolečine). Dodajanje oziroma zadostno uživanje živil, bogatih z vitaminom D, je torej ključnega pomena za zdravje, raziskave pa so pokazale, da dodajanje vitamina D lahko zmanjša krvni tlak pri bolnikih s hipertenzijo, izboljša raven krvnega sladkorja pri diabetikih in izboljša simptome revmatoidnega artritisa in multiple skleroze.
Najbolj znani in raziskani posledici pomanjkanja vitamina D sta rahitis (motnja v mineralizaciji kosti pri otrocih in posledične deformacije) in osteomalacija (mehčanje kosti pri odraslih).
Dejavniki tveganja za pojav pomanjkanja vitamina D so:
- dojenje kot ekskluzivni način hranjenja dojenčkov: liter materinega mleka vsebuje približno 25 IU vitamina D, kar za dojenčka ni dovolj;
- temna polt: v koži temnopoltih ljudi nastaja manj vitamina D kot v koži svetlopoltih;
- starost: nastajanje vitamina D v koži je pri starejših ljudeh zmanjšano, poleg tega pa se ta del populacije običajno dlje časa zadržuje v zaprtih prostorih;
- nezadostna izpostavljenost soncu je lahko posledica stalnega zakrivanja vseh telesnih površin (npr. iz verskih razlogov) in / ali stalne uporabe krem z visokim zaščitnim faktorjem. Krema z zaščitnim faktorjem 8 lahko zmanjša nastajanje vitamina D za 95%. Po kliničnih priporočilih sicer velja, da je za zagotovitev zadostne količine vitamina D dovolj že 15 minutna izpostavitev obraza in rok soncu, vendar zadnje raziskave kažejo, da morda ni tako. To seveda ne more biti izgovor za nepremišljeno praženje na soncu ali v solariju.
- debelost: ker se jim vitamina D nalaga v maščobne depoje, so predebeli ljudje nagnjeni k pomanjkanju (vitamin D sicer je v telesu, vendar ni na voljo za vključevanje v presnovne procese);
- motena absorpcija maščob iz črevesja: za normalno absorpcijo vitamina D mora biti tudi absorpcija maščob nemotena;
- moteno delovanje ledvic;
- prirojene okvare receptorjev za vitamin D.
Prehranski viri vitamina D
živilo
vitamin D (mcg/100g živila)
olje iz polenovkinih jeter
200 - 700
ribe (losos, slanik, sardine, tuna)
5 - 12
jajca
1 - 2
maslo
0,4 – 1,2
Priporočena in zadostna količina
Ker na količino vitamina D v telesu poleg vnosa s hrano vpliva tudi izpostavljenost soncu oziroma UVB žarkom, je priporočeno dnevno količino težko oziroma nesmiselno določiti. Zaradi tega se namesto priporočene količine uporablja zadostna količina; ta pove zadostno količino zaužitega vitamina D ob predpostavki, da pod vplivom svetlobe vitamin D v koži ne nastaja. Količine v spodnji tabeli zagotavljajo vsaj 37,5 nmol/l 25(OH)D, kar pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov že nekoliko prenizka vrednost.
Zadostne vnesene količine vitamina D v mcg/dan oz. IU/dan so:
starost
moški
ženske
0-6 mesecev
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
7-12 mesecev
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
1-3 let
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
4-8 let
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
9-13 let
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
14-18 let
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
19-50 let
5 mcg (200 IU)
5 mcg (200 IU)
51-70 let
10 mcg (400 IU)
10 mcg (400 IU)
71 let in več
15 mcg (600 IU)
15 mcg (600 IU)
nosečnost (vse starosti)
-
5 mcg (200 IU)
dojenje (vse starosti)
-
5 mcg (200 IU)
Predoziranje
Predoziranje z vitaminom D, ki bi vodilo do zastrupitve, je skoraj nemogoče, čeprav je vitamin D topen v maščobah in se kot tak v telesu tudi shranjuje. Do zastrupitve lahko pride zaradi dolgotrajnega uživanja visokih odmerkov; za odrasle naj bi bila meja 2000 IU dnevno, vendar raziskave kažejo, da do zastrupitve skoraj ne more priti pri količinah, manjših od 10000 IU dnevno.
Zastrupitev z vitaminom D izzove povišano raven kalcija v krvi, kar lahko povzroči slabost, drisko, mišično oslabelost, glavobol, izgubo kostne mase, ledvične kamne in pri zelo dolgotrajnem povišanju tudi kalcifikacijo notranjih organov (npr. srca).
Tolerančni prag zaužitja za vitamin D
starost
mcg/dan (IU/dan)
0-12 mesecev
25 mcg (1000 IU)
1-18 let
50 mcg (2000 IU)
odrasli (19 let in več)
50 mcg (2000 IU)
|
|
|
|