|
Anonimen -> RE: Z-majčki 2009 - 6. del (12.11.2009 17:50:21)
|
IZVIRNO SPOROČILO: PapuaNG
ja, počasi naši malčki prihajajo v obdobje, ko začnejo dojemati, da oni niso mi. Do zdaj se je mama pojavila vedno, ko je bilo kaj 'narobe' in odgovorila na njihovo potrebo. Vse večkrat pa se bo dogajalo, da potreba ne bo zadovoljena takoj, opazili bodo, da nismo del njih, ampak ločena bitja. In ravno to obdobje naj bi bilo kritično v smislu, da se otrok loči od matere-če tega zdaj ne 'dojame', se bo celo življenje težko ločil in ne bo nikoli popolnoma samostojna oseba. Zato naj bi bilo priporočljivo uporabljati razne medvedke, ki v trenutkih ločitve 'nadomestijo' mamo. Največja kriza je pa baje v 8. mesecu, ko se otrok že dovolj zaveda, da občuti 'izgubo' matere, ko ta ni zraven. In kot je bilo že povedano-otroku je potrebno dati občutek varnosti, da bo raziskoval svet okoli sebe in prebrodil krizo ločitve. Kako pa to dejansko sfurat, je pa druga zgodba [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
odvisno od otroka do otroka, bom rekla. Oskar ni bil nikoli mahnjen na medvedke. in še vedno zaspi z mano. a se mi zdi, da mu to bolj koristi kot kakšen medvedek. kadar sem z njim, se opira name, ko me ni, je zelo samostojen, ker ve, da bom prišla ponj.
pri Urbanu pa ugotavljam, da mu lahko namesto sebe ponudim pliškota in da se zna potolažiti z njim. o njegovi samozavesti pa bom govorila kakšno leto kasneje... v tujih naročjih ne joka ampak se smeji, vedno pa pogleda kje sem... se mi zdi, da je tisto mama fazo že dal skozi,... lahko pa pride nova, močnejša faza,...
aja - ponoči pa seveda ve, da sem mu na razpolago.
odvisno je od otrokovega karakterja. lahko razglabljamo in členimo, a na koncu ne bomo ugotovili kaj dosti... en čas ta ugotovitev, drugič druga...
|
|
|
|