|
lucika -> RE: Marčevke 2010 - 3. del (19.2.2010 1:45:26)
|
samo malo vas naj pozdravim. sem se do zdaj metala po postelji in končno obupala., ma, sploh ne morem oči skup držat, ne vem kaj je to...mogoče prespanost, glede na to da zadnje dni spim do desetih:)
oooooo, tjasa27, me veseli, da berem lepe novičke, super...kr lepo rastite in spite še naprej:)
nosecka24, jap, kr sanjajta dalje in enkrat naredita nekaj v tej smeri. je fino bit za sebe. midva sva najprej od njega (kjer sva kr nekaj vložila, za pol takratnega stanovanja kupit sigurno) spokala v najem. in po vsej trmi sva zdaj v hiški in je super. sicer zakreditirana da glava boli, a to je pač cena, ki se jo plača. in se splača. čeprav je tudi druga resnica: ob življenju s starši, taščo, v najemu in za sebe....VEDNO obstaja nekje nekdo, ki te poskuša nadzirati, komandirati, se vtika, bla bla...če ne oni ki živijo s tabo, pa sosedi, mejaši, ma ni da ni. to je današnji svet, žal.
jessy, me, polne vode, bomo shujšale kot za šalo. se tudi sama tolažim... se dnevno vagam in mi teža tudi po 2 kg variira. se je dva dni nazaj prav vidlo po pol litra v vsakem gležnju....aja, no, samo morte tud vedet, da imam jaz malo ohlapna merila. če pridem na isto težo kot pred nosečnostjo, sem že srečna. čeprav je takrat bila uuu prevelika. kaj češ, jaz sem taka skromna dušca:)))
matične celice: še vedno verjamem, da je mala šansa, da pašejo komu drugemu kot tvojemu otroku. če že, hvala bogu; še boljše da to nikdar ne izveš. imam pripravljen paket.
lenčy, glede tega na koga bodi jezna: na tvojega seveda. kaj se to pravi, zadnji čas, da zareže po mizi. ja, pridem, takoj ko s svojo drago zrihtam kar je treba. razen če je bila zadeva fuuul pomembna, te pa tak veš da ni mel kaj...
čeprav stare prekrenit, je misija nemogoče. sem bila danes v gledališču, pa mi je mamica pobožala trebuh pred celim mestom, kaaaaaak si naše detece??? aja, a te zanima kak smo=? v skor 9 mesecih ji ni uspelo vprašat kak smo, če mogoče kaj rabimo, če lahko kaj pomaga. da mogoče čaka vnuka, da se kaj veseli.... jaaaa, za publiko pa ja. se trudim to odklopit, a me pol vsake tolko razpizdi tak da se mi meša. nič ne rabim od nikogar, sam ne se mi nekaj lepo delat pred drugimi ljudmi. sem kr fauš vsem, ki se imate z mamami normalen odnos. no,to je itak skor vsem, ker tak model mislim da imamo redke.
pri prvem sem dobila sms ob rojstvu, v 17 dneh bolnice je prišla 2x, ko smo prišli domov tretji dan mal pogledat, za rojstvo je dobil 5 tankih pravljic (vsa druga darila do treh let gredo v eno vrečko, pa neee, niso kuverte ampak poceni klump), če ga vidi ali ne, ni važno. je pa ultra pomembno, da je imela žur na firmi, da je imela žur na gori kamor hodi s planinci, uuu, halooo, vnuka pač ne dobiš vsak dan. no evo, sem se malo "izlila", ko spat ne morem. ja, atija tudi imam, ampak on je senčka moje mamice, tak ko mati rečejo, tak je in se mu sploh ne da vklapljat svojih možganov. le malega ima iskreno rad, ker se mu vsaj po tleh ni težko metat z njim in igrat. no, to je pa tudi vse.
malicki, pridna. evo, imaš moj sistem pospravljanja. če nimam žaklja in mečem stran, nisem nič naredila. oni prahci ni take zadevice mi nič ne pomenijo. mora se konkretno videt, po žaklju:)
sara 2007, čiiisto malo še imaš, drži se. tri dni imaš edinko doma. nikoli več ne bo. daj se nacartajta in naužijta ena druge, zdaj ko je še čas!
hrana v porodnišnici: 17 dni neslane diete, ..že po parih dneh sem se jokala ob kosu starega slanega kruha in marmeladi. pol sem se skulirala, šla v trgovino (ena stavba ob porodnišnici), si kupila vsaj becel za pod tisto k* marmelado...tebi sara verjetno nosijo večkrat, da ti inzulin ne pade.. navadnim "dietam" pač ne. sem odločena, da nočem nobene diete tam, magari podpišem, na lastno odgovornost. ker to moje ni bila nobena neslana dieta, kosilo že, zajtrk pa ziher ne...in vsaj on teden, ko sem ćže rodila, bi mi lahko dali hrano da se reče, neee, sem že bila v računalniku...
nič, grem poskusit, če bo zdaj kaj s spanjem. še tule ni nič fino, če se pa nič ne dogaja. a spite vse, al kako?:)))
|
|
|
|