mail po katerem me je skoraj kap (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


uli555 -> mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 2:15:22)

Najprej vas lepo pozdravljam. Ob tej čudni uri me je pred računalnik privlekla nespečnost, glava polna skrbi in to da ob tej čudni uri se nimam res s kom pogovorit, spat pa tudi ne morem. Ampak rabim nekomu povedat, rabim slišat (prebrat) kakšno vaše mnenje.

S partnerjem v zgodnji jeseni pričakujeva dojenčka. Zame bo to prvi otrok, on pa že ima sina od prej, ki je na pragu pubertete. In iz teh dveh stavkov bo vsa zgodba nastala. Sin živi z mamico (o kateri imam dobro mnenje in se tudi čisto solidno razumemo) na povsem drugem koncu Slovenije, pri partnerju je večinski del počitnic in vsak drugi vikend. In tako je že odkar je imel fant cca. 2 leti in pol. Tudi ona si je ustvarila novo življnje, ima drugega partneraj in z njim tudi že otroka. V zadnjem letu so se intenzivno začeli pojavljati problemi z obnašanjem tega fanta, v šoli, v tamkajšnjem domu, na obiskih, ... Po njihovih besedah imajo z njim zelo velike težave, tako doma kakor v šoli. Tudi sama sem to opazila ko je tu - dokler ga pustiš da dela kar hoče je sicer ok, kakor pa postaviš meje, naloge je cel halo. Do mene lahko mirne vesti rečem da se obnaša grdo - kakor tudi do recimo babice, naključnih ljudi. Izjema je partner. Kolikokrat sem se na glas ali pa potihem jokala ker me je bolelo takšno obnašanje niti ni važno, a je bilo tudi meni zaradi tega obnašanja marsikdaj hudo, pa tudi s partnerjem vsa se na ta račun velikokrat sprla. Pred časom je šla zadeva tako daleč, da je začel novi partner od fantove mame namigovat da pa naj se presli k nama. Ko mi je partner to omenil sem mu povedala svoje mnenje - da se mi to ne zdi dobra ideja, saj s tem se težava ne bo rešila, le na druga ramena se bo obesila. Potem je bilo nekaj časa vse tiho, danes pa je pri kosilu namignil, da se tudi fantova mama zdaj strinja da se otrok preseli sem. Ker ga je imel ta vikend pri sebi se nisem želela pred otrokom o tem pogovarjat, sem si hotela na jutrišnje jutro to prestavit. Pa me je to toliko žrlo da nisem mogla spat. Vzamem knjigo in grem v kuhinjo - na mizi na list papirja. Pogledam kaj je in natisnjeno dopisovanje mojega partnerja in novega partnerja bivše od mojega. Če je že na kuhinjski mizi naj ne bi bila skrivnost - in preberem. Me je skoraj kap! V njem se dogovarjata glede prepisa in bivanja tu! Si predstavljate kakšen šok je bil to zame - moj partner me sploh ni vklučil v tako pomembno tematiko kot je bivanje njegovega otroka pri nama. In to kljub temu, da je vedel moje mnenje in da sem ga PROSILA da naj s takšno odločitvijo, če ne gre drugače počaka eno leto, dokler naš dojenček vsaj malo ne zrase. Pa me je očitno popolnoma ignoriral in se menil brez da bi me za mnenje vprašal. Da me boste malo bolj razumele, zakaj sem ga prosila, da naj ne hiti tako:
- do mene se ni nikoli lepo obnašal, še posebej ne če sem mu dala kakšno nalogo, obvezo
- moj partner ima popoldansko delo in ga skoraj noben dan ni od 14 - 20. Kdo se bo s tem fantom učil, ga vozil na obšolske dejavnosti?
- prostorsko trenutno nimava kam otroške posteljice postavit, ker moramo preureditev naredit. A tudi po njej bo otroček spal pri nama, če bi bil še njegov sin tu, bi moral še on v isti sobi spat. In kam bom hodila dojit, v mrzlo kopalnico zato, da ga ne bom zbudila? V tamkajšnjem domu imajo prostora precej več.
- vem kako je bilo prejšnja poletja - ko je imel partner službene obveznosti je sina pustil meni, tudi po cele popoldneve. In kaj bi se zgodilo če bi tu živel. Padel bi na moja ramena. Zraven pa komaj rojen otrok.
- v tamkajšnjem domu ima zraven babico, ki lahko priskoči na pomoč, tu sicer tudi imamo babico in dedka, le s to razliko, da je oče od mojega parnerja imela 2x možgansko kap in niti hodit ne more, mama pa je tudi invalid - torej moram še jaz njima pomagat, pomoči pri bodisi dojenču ali temu fantu ne morem od njiju pričakovat. Moji starši pa živijo več kot 100 km stran. Če ne drugega bom morala takoj po porodu skrbeti da vsak dan kosilo, večerja, da bodo vse cunje oprane, zlikane, ...
- in konec koncev ne čutim se sposobna sprejeti takšnega bremena na svoja ramena, ne želim si potem celo življenje očitat da je zato, ker se nisem jaz z njim in šolskimi obveznostmi ukvarjala še bolj zavozil šolo in postal še bolj problematičen.
- tu nima prijateljev, in tudi ne vem kako bi funkcioniral če bi bil brez njih. Z vaškimi otroci se enostavno niso "poklapali"
- in grdo rečeno, tudi nimam občutka da je moj sam sposoben to na tak način da bi kaj pomagalo izvest. Ker ima s sinom preveč "kompanjonski" odnos, in premalo vzgojni za moj okus. Zato pa tudi je ati car. Ampak eno je imeti otroka za počitnice in vikende, drugo pa čez cel tedem, z vsemi obveznostmi.

Prej ko sem prebrala tisti mail sem se prav zjokala. Ne vem kaj narest. Ali naj pokličem njegovo bivšo in ji razložim da sploh nisem vedela da se o tem pogovarjajo in moje trenutne občutke? Se mi zdi zelo grdo od mojega da se o tem ni z mano pomenil, da ni mogel upoštevati dejstva da je dojenček takorekoč tu, in da si želim jaz temu otročku dati energijo in ljubezen. In da mu jo bom težko dala, če se bom morala ukvarjati s šolskimi obveznostmi njegovega sina, s prigovarjanji (ko njemu rečeš da je dovolj tv, te mirno presliši, ponoviš še 3x in nič. Ko naslednjič ugasneš tv ga bo vpričo tebe mirno prižgal nazaj. Zraven pa ostanejo živci mirno hladni...le en droben primer). Pa saj vam samo dejstvo, da se je njegova mama odločila da ne zmore več da je v obnašanju res nekaj hudo narobe. Ali sem res jaz dolžna zdaj da se vse to prevali name - sem res dolžna da namesto da se veselim prihoda [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] se sekirati s tem, se spraševari kje bo potem sploh otroček, sem res dolžna biti živčna potem vsak dan? Punce moje, nisem nobena "žleht mačeha", le v dani situaciji se enostavno ne čutim sposobna tako velikega bremena nase sprejet. In seveda - to izvem iz maila, ki ga je moj pustil na mizi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]




uli555 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 2:35:49)

naj še to napišem, da imam po današnjem večeru kot kamen trd trebuh - lažne popadke. Očitno od tega šoka. Samo mora še noter otroček ostat ker je še vsaj 2 meseca prezgodaj




ribica. -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 8:38:30)

jaz bi rekla, da je tvoj partner zelo zaletav in ne razmišlja, kar ga bo še teplo. Ti si na žalost sredi tega. Po moje je skrajni, res skrajni čas, da daš vse te karte na mizo pred njim. KOnec koncev, če ne zmore prisluhniti človeku s katerim živi, kako bo potem lahko prisluhnil še enemu, to je sinu, ki naj bi živel z njim.




mate0ja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 8:46:00)

???????????????????????????? pa ja ni mama res tako nora, da bo otroka dala stran, ker se povzroča probleme?????????????????????????????????????????????????????? Kakšna mama pa je to????????????????????????????????? IN očetu se zdi to normalno???????????????????????????????

Pa sej ne morem verjet. Otroka bo kazensko dala na drug konec Slovenije, odrezala ga bo od znanega okolja, mu prkinila stike s prijatelji sošolci, mu odrekla svojo pomoč..........................

Tvoj partner je pa lahko tudi v hudi stiski, saj se njegova mama hoče rešit "problematičnega" sina in očetu je jasno, da ne more kar na ulico it. Ti se le pogovori, verjetno je tudi on v stiski, pa ne upa s tabo govorit, ker ga je strah tvoje reakcije. Jasno pa je, da ne bi nihče svojega otroka pustil na cesti.




blaža -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 8:47:20)

Po moje je tudi tvojemu partnerju težko. Ker ve, da si se itak že odločla, da ne želiš, da njegov sin pride k vama, ti je to skrival, ker ti tako in tako ne bi menjala mnenja.

ti verjamem, da ti je kriza,ker bi blo meni na tvojem mestu tudi.[sm=smiley13.gif]

Probaj se odkrito pogovorit z njim in ga vprašat kako si on to predstavlja, ter kako bo sodeloval pri vzgoji sina oz vse kar bo prinesla za sabo tale njegova odločitev.




Nenya -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 9:24:16)

Ojla.

Upam da si mail spravila.

Najprej sedi dol z možem in mu čim bolj mirno povej vse kar si tukaj napisala.

Ne vem kako dobri so odnosi z njegovo bivšo ampak morda bi preverila če se nista slučajno to kar dedca med sabo zmenila in da ona nič o tem ne ve, čeprav je to bolj malo verjetno.

Brez resnih posledic zate, za [sm=duda.gif], za dojenje in za tavečjega tega ne boste mogli izpeljati, če se ne misli tvoj mož resno spremeniti in začeti nositi svoj del odgovornosti - kar je malo verjetno. Ker gospodinjstva, dveh invalidnih ostarelih, enega [sm=duda.gif]in enega zmedenega fanta sama ne boš mogla sfurati.

Jaz bi zahtevala da mož vpričo mene pokliče svojo bivšo in se z njo in njenim tanovim domenite za srečanje, vsi štirje. Tam se odkrito pogovorite ker tole z maili itd dovoljuje veliko manipuliranja. Nezaslišano se mi zdi, da bi tebi zraven novorojenčka zaradi lastne lenobe nakopali še enega težavnega otroka - zato boš morala biti zelo odločna.

Še en nasvet, stara šega, ki jo moderne RR-jevke ne marajo posebno je, da gre porodnica za kakšen teden, dva k svoji mami ali pa njena mami pride k njej, jo malo pocrklja in ji pomaga v prvih dneh z novim otrokom, če imaš le možnost in bi ti bilo to ok, se poskusi z mami dogovorit o tem. To možu tudi povej oz mu namigni, da če misli trmariti in nadaljevati s tole stvarjo, brez da bi tebe kaj vprašal ali se resno pomenil o tem kakšne so v vsej kolobociji njegove zadolžitve, da lahko ta obisk še podaljšaš.

Ves ta stres za [sm=nosecka.gif] in [sm=duda.gif] ni ok, ampak to itak sama veš (bila sem gostja oddelka E in verjemi mi tega ne privoščim nikomur). Morda pa cela stvar še ni tako dokončna kot se zdi, saj na koncu koncev, če ti rečeš NE, nima tvoj kaj. Samo ne dovoli mu da ti nabija krivdo in te na ta način prisili, da si tole nakoplješ na glavo. Pa tudi to, da ti bo rekel da bo on vzel očetovski dopust in ti pomagal - 1. ne boš imela ne ti ne [sm=duda.gif] nič od njega, ker ga bo rabil njegov sin 2. enkrat bo šel nazaj v službo in takrat bo vse spet po starem - na tebi - že tako mu, kot pišeš, TI delaš vse, on pa hodi v službo in to je to.

Veliko sreče in bodi odločna zase in za [sm=duda.gif]





marijaa -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 9:26:41)

Meni se pa mulc smili in saj ni čudno, da je tak kakršen je, če si ga hočete podajat kakor žogo. Mama in nov partner ga nočeta več, ti ga tudi zavračaš. Sicer ni prav, da je to odločitev sprejel za tvojim hrbtom, vendar to je nejgov otrok, in mora imeti enake možnosti, pravice in ljubezen kot ta, ki ga pričakujeta septembra. Da boš mogla kdaj zanj skrbeti si si lahko mi8slila že, ko si se zapletla s moškim z otrokom. Pač si mulca dobila vpaketu in ga zato moraš sprejeti. Poskusita počasi vzpostvitičim boljši odnos. Sedaj, ko še nisi rodila je še pravi čas. Povabi ga v kino na film po njegovi izbiri ali na kakšno tekmo kar pač ima raje, pa potem še na pico, spusti se takrat  na njegovo raven in se pogovarjaj pač o tem temah, ki zanimajo najstnike, ne mu pridigat. Nekako mu pa kio bosta sama pač lepo poveš, da povsod veljajo pravila in ko je pri vas jih pač postavljaš ti.
Držim pesti, da uspeta vzpostvait čim boljši odnos, da postaneš njegova zaupnica ali prijateljica,saj bo šlo, če boš tudi ti nekaj truda vložila, ne pa ga takoj označila za breuzpnega.
mame mu pa ni treba nadomeščat to že ima.




Zanica -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 9:38:12)

Razumem tvojo stisko, ampak kot je Nenya napisala, OBVEZNO se morate vsi 4 usest skupaj in pogovoriti! Z otrokom se tako podajat v teh občutljivih letih bi lahko bila grozna napaka!

Z druge strani ima ta otrok enako pravico do ljubezni kot dojenček ki prihaja. Dopuščam tudi možnost, da bo fantku dojenček všeč in na ta način se ga lahko mogoče da poskusiti vključiti v družinsko življenje!

In ne pomeni da bo fant za vedno težaven...

Ampak, res ne more tvoj mož to odločiti mimo tebe. To da se je mama od fanta na tak način želi "znebiti" lastnega otroka, je podn od podna. Ne najdem opravičila za take "vzgojne ukrepe", vsaj bi se lahko odprto pomenila z tabo, ona bi mogla biti tista ki prva pokliče in tebe vpraša za mnenje, in preveri če oseba kjer pošilja sina sploh tega sina ima rada in kako shaja z njim!!!






nestea -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 9:43:43)

Jaz bi se mirno in temeljito pogovorila s partnerjem, kasneje tudi z bivšo. Če se je tvoj partner odločil skrbeti za sina, naj bo popoldneve doma in prevzame skrb za otroka, za prvega in tudi vajinega. Samo dejanja štejejo, jaz ne bi pristala na lepe besede in prazne obljube. Ne pusti si nakopati partnerjevih obveznosti, že tako boš imela velikoooo dela z vajinim dojenčkom, privošči si lepe in mirne trenutke z vajinim otročičkom, saj čas prehitro teče in hitro bo prišel čas, ko boš mogla v službo. Vmes te čaka veliko neprespanih noči, morda joka, bolezni. Partner te ne sme poriniti v takšen kaos, temveč mora biti tudi tebi v oporo.
Verjamem, da lahko skupaj premagata vse te težave, če bosta složna in na poti k istemu cilju. Mislim, da se ne smeš izolirati in njegovega prvega sina, hkrati pa ne dovoli, da prevzameš popoldansko skrb za odraščajočega otroka.
Jaz bi se bila pripravljena tudi izseliti, če se ne bi dalo drugače urediti med vama. Tudi jaz sem bila nekaj časa sama z otroci, dokler ni mož spoznal, kaj pomeni aktivna vloga v družini.
Srečno.




water lily -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 9:47:44)

Groza....bogi otrok, nihče ga noče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Drgač pa ne štekam kaj se ma z novim partnerjem o tem za pogovarjat....to je med mamo in očetom.
In groza me je žensk, ki so proti temu da oče skrbi za otroka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].....zakaj si pol omislite življenje s človekom "s prtljago"?




zmajaz -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 10:01:35)

IZVIRNO SPOROČILO: water lily
Drgač pa ne štekam kaj se ma z novim partnerjem o tem za pogovarjat....to je med mamo in očetom.
In groza me je žensk, ki so proti temu da oče skrbi za otroka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] .....zakaj si pol omislite življenje s človekom "s prtljago"?


Rada bi videla tvoje "navdušenje" v taki situaciji, ko bi ti v pričakovanju dojenčka naprtili skrb za dejansko tujega najstnika, ki te nič ne uboga in v bistvu niti ne spoštuje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Lušno je drugemu pametovati, dokler nisi sam v taki situaciji.

Jaz osebno zase lahko rečem, da bi v taki situaciji enostavno spokala in šla k staršem ali bilo kam in prepustila očetu, naj pa potem lepo sam poskrbi za svojega otroka, če se je že tako povsem mimo mene, brez kakršnega koli posveta z mano, odločil ga vzeti k sebi, potem bi pa videli, kako dolgo bi mu tole šlo skozi, ker če je situacija resnično taka, kot ko opisuje, itak ne bi dolgo tega fural. Ko bo rodila, bo še sama potrebovala kako pomoč, ne pa da ji naprtijo še zraven dodatne skrbi. Pa pluvajte zdaj po meni kolikor hočete - moje mnenje je pač tako.

Je pa lahko v dno srca sram otrokovo mamo, da bi se zdaj, ko si je ustvarila življenje z novim partnerjem, pa kar znebila prvega otroka, ker ga očitno ni sposobna obvladati - ker je očitno zafurala z vzgojo, zdaj bi pa posledice svojih napak naprtila drugemu. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Klemy82 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 10:10:10)

Tvoja zgodba je zelo podobna zgodbi, v katero sem malo tudi sama vpeta (bližnje sorodstvo), tako da si lahko marsikaj predstavljam, tudi tebe, kako se počutiš. Vendar nekaj bi ti moralo biti jasno že, ko si se odločila za tega moškega. Da on že ima otroka. In da ima do nejga tudi dolžnosti, pa ne samo plačevanje preživnine in obiski tu pa tam. On je njegov oče. In tudi če ta otrok ni idealen otrok, je še vedno njegov otrok in vedno bo. Tu nimaš storiti kaj.

1.Otrok. Praviš, da je problematičen.  Je od nekdaj tak? Morda od ločitve dalje? Moraš se zavedati, da otroku ni lahko in da je on pravzaprav žrtev vsega tega. Odnosov, ki jih imate vi odrasli med sabo. Ločitve. Veliko je otrok, ki blazno trpijo in ne znajo tega povedati, izraziti drugače kot z nasiljem, postanejo problematični. Posebej fantje, sploh če se od njih pričakuje, da morajo biti moški, ne imeti čustev. Zdaj pa si predstavljaj, otrok trpi, ker ima razbito družino, za kar sam ni nič kriv, morda pa se tudi sam krivi za kaj, mama ima novega partnerja, s katerim otrok ne ve čisto kaj bi, oče ima pa tebe in imeli boste dojenčka. In kje je on? Vmes, malo tu malo tam... v bistvu pa nikjer. In kako naj otrok opozori nase, maha z rdečo zastavo, halooo, jaz sem tudi tu, kje pa je moja družina? Če ne zna drugače, bo pač postal problematičen. Poskusi razumeti otroka, on je tu žrtev.

2. Tvoj mož. Glede na to, da si noseča, da si mu rekla, da otroka nočeš pri vas, kaj sploh še pričakuješ od njega? Pač, za otroka je treba poskrbeti, kot oče je to DOLŽAN narediti, zdaj pač kaj se dogaja pri otrokovi materi, ali sina res ne obvlada več in želi, da poskusi še oče, ali se ji gre za lastno komoditeto, morda si otrok sam želi k očetu...ne vem. Žal je zate to res neugoden čas, še ena obveza več, ampak predstavljaj pa si, da bi se materi kaj zgodilo in bi sina čez noč dobila na dom, mar bi tudi rekla možu, o, dajmo ga za eno leto nekam?
Verjetno te mož ni želel dodatno obremenjevati s tem, čeprav bi bilo tudi zate pošteno, da si seznanjena s tem, kaj se dogaja.

3. Ti. razumam, da si pod stresom, da te je strah, kako bo. To je normalno, sploh, ker je otrok problematičen. Postavi pa se za 5 minut v kožo otroka, ki že itak trpi, pa bo še bolj. Misliš, da otrok ne čuti, da je odveč? Da je breme? Da je ovira? Da ni zaželjen? Mu res privoščiš to?
Iskreno ti povem, prvo kot prvo, res se morate vsi štirje najprej pogovorit. O otroku. Kaj se z njim dogaja in kako mu pomagati. Mama in oče sta oba odgovorna zanj. Ti in novi partner mame pa sta pač v situaciji, da se morate spoprijeti še s tem. Kje bo otrok živel niti ni pomembno, morda malo tu in malo tam, važno je, da je otrok tam, kjer je, srečen, da se počuti ljubljenega in sprejetega.
Za otroka se gre, ne za vas, odrasle, kako bo vam najbolj komot. Žal mi je zate, ker se ti vse to dogaja ravno zdaj, ko najmanj potrebuješ šoke in stres, ampak problem je treba rešit čim prej, starejši bo sin, težje bo.
Iskreno ti povem, mislim, da brez strokovne pomoči ne bo šlo. Otroški psiholog, družinski terapevt.
Videla sem, kaj lahko nastane iz enega takega otroka, ki mu ni nihče pomagal, ampak so si ga malo podajali sem in tja ter mu dali eno lepo nalepko PROBLEMATIČEN, dvignili roke od njega, češ, je pač tak. Zakaj je tak, se ni pa nikoli nihče vprašal, najlažje je obsojati.  Ni lepa zgodba, veš.

Tebi in tvoji družini želim vse najboljše. Predvsem pa vam želim veliko ljubezni, poguma in strpnosti.




ajsek -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 10:23:11)

IZVIRNO SPOROČILO: water lily
In groza me je žensk, ki so proti temu da oče skrbi za otroka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] .....zakaj si pol omislite življenje s človekom "s prtljago"?


Če sem prav razumela prvi post, ona ni proti temu, da bi oče skrbel za otroka. Skrbi jo, da bo oče pač še naprej fural svojo kariero, otroka bo pa prepustil njej.
Glede na to, da jo fant ne uboga, ne spoštuje in verjetno niti ne mara, čisto razumem, zakaj je proti.





zmajaz -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 10:34:27)

IZVIRNO SPOROČILO: Klemy82

Tvoja zgodba je zelo podobna zgodbi, v katero sem malo tudi sama vpeta (bližnje sorodstvo), tako da si lahko marsikaj predstavljam, tudi tebe, kako se počutiš. Vendar nekaj bi ti moralo biti jasno že, ko si se odločila za tega moškega. Da on že ima otroka. In da ima do nejga tudi dolžnosti, pa ne samo plačevanje preživnine in obiski tu pa tam. On je njegov oče. In tudi če ta otrok ni idealen otrok, je še vedno njegov otrok in vedno bo. Tu nimaš storiti kaj.

1.Otrok. Praviš, da je problematičen.  Je od nekdaj tak? Morda od ločitve dalje? Moraš se zavedati, da otroku ni lahko in da je on pravzaprav žrtev vsega tega. Odnosov, ki jih imate vi odrasli med sabo. Ločitve. Veliko je otrok, ki blazno trpijo in ne znajo tega povedati, izraziti drugače kot z nasiljem, postanejo problematični. Posebej fantje, sploh če se od njih pričakuje, da morajo biti moški, ne imeti čustev. Zdaj pa si predstavljaj, otrok trpi, ker ima razbito družino, za kar sam ni nič kriv, morda pa se tudi sam krivi za kaj, mama ima novega partnerja, s katerim otrok ne ve čisto kaj bi, oče ima pa tebe in imeli boste dojenčka. In kje je on? Vmes, malo tu malo tam... v bistvu pa nikjer. In kako naj otrok opozori nase, maha z rdečo zastavo, halooo, jaz sem tudi tu, kje pa je moja družina? Če ne zna drugače, bo pač postal problematičen. Poskusi razumeti otroka, on je tu žrtev.

2. Tvoj mož. Glede na to, da si noseča, da si mu rekla, da otroka nočeš pri vas, kaj sploh še pričakuješ od njega? Pač, za otroka je treba poskrbeti, kot oče je to DOLŽAN narediti, zdaj pač kaj se dogaja pri otrokovi materi, ali sina res ne obvlada več in želi, da poskusi še oče, ali se ji gre za lastno komoditeto, morda si otrok sam želi k očetu...ne vem. Žal je zate to res neugoden čas, še ena obveza več, ampak predstavljaj pa si, da bi se materi kaj zgodilo in bi sina čez noč dobila na dom, mar bi tudi rekla možu, o, dajmo ga za eno leto nekam?
Verjetno te mož ni želel dodatno obremenjevati s tem, čeprav bi bilo tudi zate pošteno, da si seznanjena s tem, kaj se dogaja.

3. Ti. razumam, da si pod stresom, da te je strah, kako bo. To je normalno, sploh, ker je otrok problematičen. Postavi pa se za 5 minut v kožo otroka, ki že itak trpi, pa bo še bolj. Misliš, da otrok ne čuti, da je odveč? Da je breme? Da je ovira? Da ni zaželjen? Mu res privoščiš to?
Iskreno ti povem, prvo kot prvo, res se morate vsi štirje najprej pogovorit. O otroku. Kaj se z njim dogaja in kako mu pomagati. Mama in oče sta oba odgovorna zanj. Ti in novi partner mame pa sta pač v situaciji, da se morate spoprijeti še s tem. Kje bo otrok živel niti ni pomembno, morda malo tu in malo tam, važno je, da je otrok tam, kjer je, srečen, da se počuti ljubljenega in sprejetega.
Za otroka se gre, ne za vas, odrasle, kako bo vam najbolj komot. Žal mi je zate, ker se ti vse to dogaja ravno zdaj, ko najmanj potrebuješ šoke in stres, ampak problem je treba rešit čim prej, starejši bo sin, težje bo.
Iskreno ti povem, mislim, da brez strokovne pomoči ne bo šlo. Otroški psiholog, družinski terapevt.
Videla sem, kaj lahko nastane iz enega takega otroka, ki mu ni nihče pomagal, ampak so si ga malo podajali sem in tja ter mu dali eno lepo nalepko PROBLEMATIČEN, dvignili roke od njega, češ, je pač tak. Zakaj je tak, se ni pa nikoli nihče vprašal, najlažje je obsojati.  Ni lepa zgodba, veš.

Tebi in tvoji družini želim vse najboljše. Predvsem pa vam želim veliko ljubezni, poguma in strpnosti.

Zelo lepo napisano Klemy in zelo resnično. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Samo pri Uli555 je, kolikor sem jaz razumela, velik problem v tem, kar pravi ajsek - da jo skrbi, da bo večji del bremena padel nanjo, na očeta pa bolj malo, zato bi se tu resnično morali vsesti dol in vsi skupaj pogovoriti, oče otroka pa bi moral vnaprej narediti načrt, kako bo zadeva izgledala in tudi kaj žrtvovati - če bo on vse popoldneve v službi, 3/4 skrbi za otroka pa bo padel na Uli, to NI prav in pika. Normalno, da bo morala tudi ona pomagati - samo da bo pa večji del sama za vse, pa v taki situaciji, ko prihaja v družino novorojenček, NE GRE in pika. Pa, če je res, kar piše Uli, si oče sploh ne predstavlja, kaj je VZGOJA, ker to je čisto prav povedala - imeti otroka za vikende in mu takrat vse ustreči, se mu posvetiti in samo uživati z njim, ali pa ga dejansko imeti na skrbi ves čas in VZGAJATI sta 2 različna pojma.




Klemy82 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 10:53:09)

Zmajaz, razumem. Zato pa poudarjam, da bi jim bila strokovna pomoč še kako dobrodošla. Tudi za to, da se odrasli naučijo kaj o sebi, o otroku, za otroka. Tudi to, kaj pomeni biti starš, tudi takrat, ko ni vse lepo in rožnato in mehurčkasto. Ker konec koncev, če bo oče slab oče prvemu otroku, bo tudi drugemu.
Ne se ustrašit družinske terapije, da je to za zgube, za nesposobne starše in partnerje. Posebej moški so lahko skeptični do tega, se počutijo nesposobne, pač, trpi ego.
Družinska terapije je za tiste, ki so se pripravljeni kaj naučiti o sebi, o partnerju, o otroku. Delati na sebi in na odnosih. Predvsem pa imejte pred sabo otroka, ki rabi vodstvo, ljubezen in pomoč.
Upam, da se bo vse dobro izteklo za vse vpletene.




Teya D. -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 11:37:56)

S tem, ko bo otrok postal 'pinkpong' žogica bo vse še huje.
mama je dvignila roke nad njim ( škoda zanjo ), ker sama ni več obvladovala situacije in bo 'tipičnega' najstnika dala vstran od sebe. tako težave še zdavnaj ne bo rešila, še poslabšala kvečjemu, ker ji bo pozneje otrok na ta račun povedal še marsikatero krepko.
treba je postavit meje in pravila, tako pač je. vsi smo preživeli, čeprav so nekateri res imeli trdo vzgojo.
med seboj se vsi pogovarjate kako se počutite, je mogoče kdo vprašal tega otroka, kako se počuti, kako gleda na vse tole? mogoče pa je zanj bolje, da pride v okolje, kjer bo imel nekatere omejitve in bo vedel kaj lahko kaj ne sme, čeprav je v letih, ko najraje dela vse po svoje.
verjamem, da je situacija težka zate in nič kaj zavidljiva. si se mogoče že kdaj skušala vsest z njim in malo pogovorit, mu pomagat? najhuje ga je zdaj odrinit vstran in obupat nad njim. moža pa bi jaz tudi povprašala, kako si je on to zamislil, če ve v kaj se spušča in glede na to, da ga ni doma ali se zaveda, da bo večina odgovornosti na tebi. razumem te, da če se zgodi tole kar si napisala, ne bo nič kaj lahko, po drugi strani pa se skušam postavit tudi v otrokovo situacijo, ki tudi ni nič kaj prijetna.




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 11:51:14)

uli555, jaz bi ti najprej čestitala, da si ob vsem tem obdržala trezno glavo. Tvoji argumenti niso neko zaletavo zapletanje in kontriranje, ampak stojijo na mestu. Meni se ne zdiš zoprna mačeha in te zelo razumem, da te je strah in tudi NISI dolžna sprejet take odgovornosti in oni NIMAJO PRAVICE ti je naprtit!

Jasno, da ne moreš očetu rečt, da ne sme svojega sina vzet k sebi, če ga želi. VENDAR PA MORA POTEM ON IN PREDVSEM IN SAMO ON SKRBET ZANJ! Ne pa da to pade nate! In zato, da bo otrok zavil nazaj na pravo pot! To je njegova dolžnost, ne tvoja! In prav je, da poveš svoje mnenje!

Ti boš imela svojega dojenčka, zraven imaš še tasta in taščo, ki tudi dostikrat rabita pomoč, zraven pa še en težaven otrok, ki rabi ljubezen, ampak ni na njej, da mu jo mora dat (to bi morala bit naloga njegovih staršev, ona pa to ni!)... pa kaj vam je ljudje, nismo superženske, da bi vse folgale z levo roko! Jaz mam dve svoji, nobenih bivščih ni na sliki, nobenih invalidnih sorodnikov, ki bi rabili pomoč, pa se včasih ven ne vidim! NI FER, da on to nanjo preloži, pa pika!

Da boš mogla kdaj zanj skrbeti si si lahko mi8slila že, ko si se zapletla s moškim z otrokom. Pač si mulca dobila vpaketu in ga zato moraš sprejeti.


kdaj skrbet zanj je eno, živet in VES ČAS skrbet zanj, je pa drugo. Mislim, da če se zaljubiš v moškega z otrokom (ki še ima mamo), ne pomeni, da boš morala v glavnem ti srbet zanj! Pomeni, da boš morala kdaj skrbet zanj, v glavnem naj bi pa to delala starša, pa jima očitno ne gre najboljše od rok! Tako da se mi zdi, marijaa, da malo podcenjuješ situacijo in jo malenkost banaliziraš.

mame mu pa ni treba nadomeščat to že ima.

V bistvu v primeru, da se fant preseli k njima, bo morala kar mamo nadomeščat, ker se njegova ne najde več ven iz problemov. Pač ni dorasla težavam, ki so nastale. Oče pa še manj, če je sinu samo kompanjon! Teh imajo otroci dovolj, rabi pa očeta!

zanica, mislim, da bi moral bit partner prvi, ki se z njo to meni, ne pa njegova bivša.

In groza me je žensk, ki so proti temu da oče skrbi za otrokauser posted image .....zakaj si pol omislite življenje s človekom "s prtljago"?

Mislim, da uli ne bi imela nič proti, če bi njen partner res skrbel za sina! Če si prebereš njene argumente, se mi zdi, da kar trdno stojijo! Kakšna je to skrb, da ga daš svoji novi punci? To ni skrb, to je izogibanje skrbi! To je navadno strahopetstvo in izogibanje odgovornosti! Verjamem,d a se imata super, ko mu oče vse pusti - ampak to ni vzgoja in od tega otroci nič nimajo - kot lahko sama vidiš na primeru njegovega sina - ati je car, ampak otrok ap težaven in nesrečen! Včasih moramo bit pač odrasli, pa naredit kaj, kar nam ni všeč, je pa treba!

Zmajaz, se kar strinjam s tabo in tudi meni se ne zdi fer! Edino da ne obsojam tako zelo bivše, ker verjamem, da misli, ad je to najbojlše za otroka, ker vidi, da njun odnos nikamor ne pelje in je mali vedno težavnejši... Pa misli, da mogoče mu bo pa pri očetu res boljše...

Jaz bi se mirno in temeljito pogovorila s partnerjem, kasneje tudi z bivšo. Če se je tvoj partner odločil skrbeti za sina, naj bo popoldneve doma in prevzame skrb za otroka, za prvega in tudi vajinega. Samo dejanja štejejo, jaz ne bi pristala na lepe besede in prazne obljube. Ne pusti si nakopati partnerjevih obveznosti, že tako boš imela velikoooo dela z vajinim dojenčkom, privošči si lepe in mirne trenutke z vajinim otročičkom, saj čas prehitro teče in hitro bo prišel čas, ko boš mogla v službo. Vmes te čaka veliko neprespanih noči, morda joka, bolezni. Partner te ne sme poriniti v takšen kaos, temveč mora biti tudi tebi v oporo.
Verjamem, da lahko skupaj premagata vse te težave, če bosta složna in na poti k istemu cilju. Mislim, da se ne smeš izolirati in njegovega prvega sina, hkrati pa ne dovoli, da prevzameš popoldansko skrb za odraščajočega otroka.
Jaz bi se bila pripravljena tudi izseliti, če se ne bi dalo drugače urediti med vama.


Podpis.

Je od nekdaj tak? Morda od ločitve dalje?

Starša sta se ločila, ko je imel fant 2 leti, če sem prav preračunala - glede na to,d a so obiski urejeni tako od 2,5 let dalje... Torej o tem, da bi otrok tak postal od ločitve, ki je bila pred kratkim, ne bi izgubljala besed... Verjame, da je otrokom ločencev veliiiiko težje in da jim morajo odrasli pomagat - ampak to je NALOGA NJEGOVIH STARŠEV, ne pa njena naloga! Se strinjam, da je otrok tu žrtev - ampak ni ona tiran! Ona samo noče, da bi bil še ena žrtev njen otrok in tu jo popolnoma razumem! MOji otroci so pač prvi, potem so ostali, j* ga, tako pač je.

Glede na to, da si noseča, da si mu rekla, da otroka nočeš pri vas, kaj sploh še pričakuješ od njega?

MOgoče pogovor, da ji on pove, da se je kljub vsemu odločil, ad bo otrok pri njima, čeprav se ona ne strinja, namesto, da to izve "post festum" iz maila? To bi se ti zdelo preveč? Ker jaz sem tudi taka kura, da bi to dejansko pričakovala, ne boš verjela - pa očitno jih je še nekaj! Mater smo čudne! Pa ne mi rečt, da je to naredil iz usmiljenja, da ne bi revice nadlegoval! Ker je res veliko lažje, če ne veš, pa se potem samo enkrat fant vseli kot pa če se lahko na to malo pripraviš prej. Ne ga srat, no! To je naredil zato, ker se je že odločil, ni pa se želel kregat z njo in jo je hotel obvestit čim kasneje - to je strahopetno!

Iskreno ti povem, prvo kot prvo, res se morate vsi štirje najprej pogovorit. O otroku. Kaj se z njim dogaja in kako mu pomagati. Mama in oče sta oba odgovorna zanj. Ti in novi partner mame pa sta pač v situaciji, da se morate spoprijeti še s tem. Kje bo otrok živel niti ni pomembno, morda malo tu in malo tam, važno je, da je otrok tam, kjer je, srečen, da se počuti ljubljenega in sprejetega.
Za otroka se gre, ne za vas, odrasle, kako bo vam najbolj komot. Žal mi je zate, ker se ti vse to dogaja ravno zdaj, ko najmanj potrebuješ šoke in stres, ampak problem je treba rešit čim prej, starejši bo sin, težje bo.
Iskreno ti povem, mislim, da brez strokovne pomoči ne bo šlo. Otroški psiholog, družinski terapevt.

S tem se pa zelo strinjam. Tudi s tistim o otroku, ta res ni nič kriv, da so ga zavozili. Vendar je na pragu pubertete in kaj kmalu bo moral začet tudi on sprejemat odgovornost za svoja dejanja. Zato mislim, da bi kak terapevt res veliko koristil.
Se mi zdi pa, da si nekaj pozabila: ja, gre za otoka - vendar ne za enega, ampak ZA DVA otroka! Za tega težavnega sina, ki je res bogi v tej situaciji, ampak če je ne rešijo na nek pameten način, potem bo bogi še en otrok in za tega seveda skrbi njegovo mamo! Upravičeno in hvalabogu!

Evo, kaj bi jaz naredila na tvojem mestu:
- najprej bi partnerju povedala, da me je zelo prizadel in da se mi zdi zelo nefer, da se je to vse menil za mojim hrbtom. POvedala bi mu, da se med vikendom nisem hotela o tem menit, ker je bil fant tu in nisem želela, da se počuti nezaželenega. Da pa se počutim izdano, da se to meni, ne da bi meni vsaj povedal, da se je to dokončno odločil.
- potem bi ga vprašala, kako si on predstavlja vzgojo in kako misli skrbet za sina in mu povedala, da sama večjega dela odgovornosti za to ne mislim prevzet, ker bom imela dojenčka, ki me bo rabil in ki sem mu mama in sem zanj zato bolj odgovorna kot za njegovega otroka. Če bi oče predstavil nek realni plan, potem bi ga pozvala, da ga začne že kar tako izvajat ob vikendih itd... in vsekakor bi zahtevala od njega precej več angažiranja pri gospodinjstvu. On mora kompenzirat to, da boš imela več dela in pika!
- če bi mi bilo po porodu pretežko, bi šla k mami oz. nekam drugam pač. Pa naj se sama znajdeta. Gospodinjska pomočnica dvema najstnikoma ti ni treba bit. Včasih morajo pač sami do tega prit, da je treba odrast- odrasli moški, seveda. Najstniki pa tudi počasi.
- strinjala bi se z vselitvijo sina pod pogojem, da se vsi 4je pogovorimo in da greste vsi na neko družinsko terapijo, ker je dejstvo, da otrok ne rata težaven od krasnega otroštva. Tvoj mož otroku ni stal ob strani in to mora nekako sprevidet! Če hočeš, da bo dober oče temu in tvojemu otroku...




zmajaz -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 12:02:55)

Bravo Ronja - ODLIČNO napisano [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] (kot vedno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Do zadnje pike se strinjam s tabo - oziroma skoraj do zadnje pike, no, tisto, da otrokova mama verjame, da bo za otroka to najbolje nisem čisto prepričana - jaz imam še vedno občutek, da samo hoče preložiti breme na druga ramena, seveda pa dopuščam možnost, da se morda tudi motim. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 12:11:47)

To o mami sem jaz razbrala iz tega, ko je uli napisala, da "zdaj se tudi že otrokova mama strinja" - nekak mi je dalo to občutek, kot da so jo morali kar fejst prepričevat, ker ni bila ziher, da je to najboljše - če bi bila samo komot, bi verjetno takoj pograbila priložnost... Pa se mi zdi, da imamo mame ipak rade svoje otroke, samo včasih res ne vemo, kaj je najboljše zanje in takrat bi naredile vse, kar bi nam rekli, da je prav (tipičen primer je pri zdravniku: ti kot mama imaš en notranji občutek, ali je resno ali ni, ali je alergija ali ni... pa vendar boš delala tako kot ti bojo rekli, čeprav boš čutila drugače - ker pač nočeš nič zafurat, rajši ubogaš, če o stvari toliko ne veš, da bi lahko bila 100%). In tako se mi zdi, da so tudi to mamo prepričali...




Klemy82 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 12:55:39)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja



Evo, kaj bi jaz naredila na tvojem mestu:
- najprej bi partnerju povedala, da me je zelo prizadel in da se mi zdi zelo nefer, da se je to vse menil za mojim hrbtom. POvedala bi mu, da se med vikendom nisem hotela o tem menit, ker je bil fant tu in nisem želela, da se počuti nezaželenega. Da pa se počutim izdano, da se to meni, ne da bi meni vsaj povedal, da se je to dokončno odločil.
- potem bi ga vprašala, kako si on predstavlja vzgojo in kako misli skrbet za sina in mu povedala, da sama večjega dela odgovornosti za to ne mislim prevzet, ker bom imela dojenčka, ki me bo rabil in ki sem mu mama in sem zanj zato bolj odgovorna kot za njegovega otroka. Če bi oče predstavil nek realni plan, potem bi ga pozvala, da ga začne že kar tako izvajat ob vikendih itd... in vsekakor bi zahtevala od njega precej več angažiranja pri gospodinjstvu. On mora kompenzirat to, da boš imela več dela in pika!
- če bi mi bilo po porodu pretežko, bi šla k mami oz. nekam drugam pač. Pa naj se sama znajdeta. Gospodinjska pomočnica dvema najstnikoma ti ni treba bit. Včasih morajo pač sami do tega prit, da je treba odrast- odrasli moški, seveda. Najstniki pa tudi počasi.
- strinjala bi se z vselitvijo sina pod pogojem, da se vsi 4je pogovorimo in da greste vsi na neko družinsko terapijo, ker je dejstvo, da otrok ne rata težaven od krasnega otroštva. Tvoj mož otroku ni stal ob strani in to mora nekako sprevidet! Če hočeš, da bo dober oče temu in tvojemu otroku...



Se popolnoma strinajm z napisanim![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Nenya -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 13:31:47)

Ronja, se strinjam z vsem

težave se niso mogle začeti zdaj in mati je odgovorna v prvi vrsti za SVOJE otroke, pol pa šele za druge.

Uli želim si, da bi bilo dovolj če ti mož obljubi in naredi načrte AMPAK ko bo fant enkrat preseljen k vama, on pa ne bo upošteval obljub ... kaj dosti ne boš mogla več storiti - NAČRTUJ naprej in se poskusi dogovoriti s svojimi starši, da bi tebe in [sm=duda.gif] sprejela v takem primeru.

Iz pisanja sklepam da si skrbna in vdana oseba AMPAK nisi pa sužnja, tvoj otrok je na prvem mestu, tako zdaj ko je še v 'trebuhu', kot potem.

Najstniki so težka preizkušnja še za svoje starše, kaj šele za nosečnico in potem novopečeno mamico.




Rožica I -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 13:34:09)

Na tvojem mestu bi čimprej ponotranjila idejo, da boš dobila dva otroka naenkrat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Je definitivno velik zalogaj, ampak je lahko tudi krasna izkušnja za vse. Tako za vas, mlado družinico, kot tvojega bodočega pastorka, ki se ga vsi otepajo na vse kriplje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].  
Bodi pametna in verjemi v to, da boste še vsi skupaj srečna družina. Samo ne zapiraj vrat nekomu, ki pač ne paše v tvoj dosedanji način življenja. Odpri se in našla boš v sebi ogromno ljubezni za oba otroka.
Držim pesti, da vam uspe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image]!




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 13:45:31)

Rožica, se strinjam s teboj in sem tudi jaz optimist, vendar vseeno obe veva, da včasih samo ljubezen ni dovolj. Pri otroci rabiš še kar precej več kot samo ljubezen, pri najstnikih, ki te zavračajo in ignorirajo in navsezadnje niso tvoji in nisi živel z njimi, pa sploh... Lahko je vse super, ampak kot je rekla Nenya, bi si tudi jaz pripravila planB - že zato, da bi bodoči očka, (ki si imena sedanji očka očitno še ne zasluži, kljub temu, da ima sina) vedel, da imam plan B in da ga mislim tudi uresničit, če on ne misli sprejet svoje odgovornosti, za katero se je navsezadnje sam javil.

Pa včasih rabiš tudi da nekdo pocrlja tebe, ona pa bo v temle scenariju zelo boga! zato ga mora spremenit - ne nujno tako, da prvega sina ni v njunem stanovanju, ampak bolj tako, da oče je! In da on dela z njim naloge in da mu on puli daljinca iz roke in da se on krega z njim, da ne more jest samo hamburgerjev,... Ne pa ona! Ker pač ona ni mama in ker bo imela več kot vrh glave dela s svojim dojenčkom. In da oči daje prat cunje, ki jih bo temuprimerno več, če bo še en član več in da oče uči fanta, kako se to naredi, da jih bo tudi pubertetnik sam dajal prat in da oče malemu razloži, da mora pomagat olupit krompir, če hoče, da bodo jedli, itd... Evo, to je tisto, kar se pa skriva za tistim, kar ni zajeto pod ljubezen, čeprav je povezano.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




jagoda77 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 13:45:42)

najlažje se je pa nekomu nekaj zmenit, potem pa vse skupaj preložit nekomu drugemu na pleče... oči pa mami se bosta zmenila, otroka bo pa potem rihtala "mačeha".... ja jaz bi bila tud precej užaljena, če me ne bi vključili v to, saj vendar ti tud tam živiš in imaš pravico pri vsem tem odločat, edino... če bosta mama in oči za vse sama poskrbela, to pomeni, da se bo oče skoz z njim ukvarjal in tebi ne bo treba 24/7 skrbeti zanj.

Ne gre se tu zato, da sedaj je pa ona ta grda, ker pravi da to ni ravno pametno. Imajo očitno malo stanovanje, kjer bi vsi štirje spali v eni sobi, pri mami pa ima najstnik, ki v teh letih potrebuje svoj prostor, dovolj prostora, že tle je bistvo, sploh pa če se še ne ujamejo dobro.

Se pa strinjam z ronjo in njenim "načrtom".

Pri vsem tem, je potrebno pamet vklopit. Tudi jaz se ne bi kar strinjala, da se od mojega otroci ob nekem problemu, kar preselijo. Problem je potrebno rešiti, ne pa ga samo prestaviti na drugega ali pa odložiti za mesec al pa dva. Torej starša se naj z otrokom vsedeta in pogovorita, kakšne probleme ima, če si ga bosta podajala, ne bo nič, samo še bolj bo otrok bredel. In neka selitev v puberteti res ne vem, če je najbolj primerna.




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (14.6.2010 13:56:05)

uli, še to: izbij si iz glave, da se moraš vedno ti prilagajat in ti prevzemat odgovornost! Če bo fant pri vama, se bo tudi on prilagajal oz. predvsem on prilagajal vajinim pravilom in prostoru! Niti pod razno ne boš ti hodila v kopalnico dojit, ampak boš dojila tam,kjer bo tvoj dojenček spal, če se bo najstnik zato zbujal, pa j* ga, to je pač davek, če živiš na malem prostoru (takes one to know one;). To tudi povej partnerju in zahtevaj da on ta pravila tudi uvede in jih fantu razloži - kajti če hoče, da boš malega kdajkoli lahko imela resnično in iskreno rada, potem (oče) ne sme pustit, da mali gazi po tebi in se mu moraš ti umikat v svojem domu - to se nikomur ne splača, ker ga tako ne boš mogla vzljubit! Tega se mora tudi on zavedat!

Ne moreš od nekoga samo pričakovat ljubezni, ker je otrok bogi. Ja, je bogi, ampak če mu pustiš delat, kar hoče, bo še bolj bogi! Ker ga živa duša ne bo marala! Že zdaj se ga vsi otepajo... In najstnik je že fizično in psihično lahko precej močnejši od ene nosečnice ali mlade mamice tik po porodu tako da tukaj ona rabi nekoga, da ji pomaga. Ne more ga ona vzgajat! Ne more se ona z njim ruvat za daljinca. Ne more mu ona ukazat, da naj pospravi svoje umazane štumfe, on jih bo pa brcnil nazaj in šel mirno ven. Kaj naj v tem primeru naredi ena punca tik po porodu? Se ruva z njim? Pospravi za njim? Evo, to je tisto, kjer samo ljubezen ni dovolj.

Zato pa pravim, da pristani na to, pod pogojem, da greste vsi k terapevtu, kjer boš tudi ti lahko povedala svoje strahove in bo on moral odgovorit nanje in če se bojo začeli uresničevat, imej plan b. Mislim, da ti je to čisto realna želja in to imaš pravico zahtevat. Pa lahko marsikaj reši - otrok bo končno našel nekoga, ki ga bo poslušal, se naučil drugače izražat, kar bo verjetno sploh super za vse, ki bodo živeli z njim, oče se bo mogoče začel zavedat svoje vloge in kaj naj bi to pomenilo, ti boš razbremenjena in otrokova mama bo videla, kaj lahko naredi. Vse se da rešit, ampak ne pa na vrat na nos, bova pa midva malo skup hodila v kino, vmes ga bo pa punca furala...




Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>