|
BabyKitty -> RE: Decembrke 2010 II.del (5.12.2010 23:39:57)
|
No sem si vzela malo časa in vam napišem porodno zgodbo [sm=smiley36.gif]
ob cca. 16.00 so se začel popadki... taki kot ponavadi... otrdevanje in krčki... močnejši niti niso postajali so bili pa precej redni. Ker so te moji popadki bli že stalnica nisem mislila, da se kaj zares dogaja... mojega sem ob 18.00 poslala v službo, jaz sem se pa šla stuširat pa glavo umit ipd. za vsak slučaj... okoli 20ih začnejo te moji popadki mal bolj bolet kot običajno.. ampak nič posebnega... in si rečem ma nč, grem se jst v porodnišnico pokazat... zgubit nimam kej... ker je bil moj dragi v službi 30 km stran, sem se jst odločila da grem proti porodnišnici peš :) in to v 30cm snega :) na poti ugotovim, da sem šla čez cesto in cca. 200m pregazila po snegu, namesto da bi hodila po nasprotni strani kjer je bilo spluženo :) skratka pridem pred porodnišnico pozvonim, me spustijo notri, priklopijo na ctg. Popadki so... ampak niso dovolj dolgi... doktor reče, da naj grem domov, če sem blizu doma in pridem nazaj če se okrepi, odprta sem bila 3cm. Preden grem mi še izmeri vročino in vidi, da je rahlo povišana. Doktor zaradi vročine reče, da naj grem potem vseeno na oddelek, za vsak slučaj. Ob cca. 21.30 grem na oddelek... popadki se okrepijo, so že na 3 minute... nič pretirano bolečega, ampak se je pa dogajal.. rečem sestri, da bi šla mogoče še enkrat dol na CTG. Mi je bilo kar nerodno it rečt :) in ko sem pograbila svoje stvari mi je rekla, da ni treba, da se itq vrnem :) dobr da je nism poslušala :) ko me priklopi na CTG, mi v parih minutah odteče voda... in to ZELOOOO veliko vode, zelene barve, saj se je moj mali že pokakal vame. No v tistem trenutku se odločim poklicati najdražjega in mu povedati, da sem v porodnišnici, da naj pršiba :) kok je bil jezen name, ker sem šla peš :))) Vglavnem babica me pobrije, sklistira in akcija. OB 23.30 sem prišla v porodno... takrat so se pa začele bolečine in hudiiii popadki, kakšno uro sem hodila, potem pa nisem imela več moči stati, ker je tako svinjsko bolelo. Čakala sem na trenutek, da pride anesteziologinja in me odreši muk... ob cca. 1ih mi da EA... balzam... bolečin ni več. Samo še taki rahli krčki, da vem da je popadek... Vglavnem noro... potem sva se kakšne 3 urce z mojim v porodni hecala :) pride babica in pove, da gremo že potiskat... jupiiii :) vglavnem ob 4.22 se je rodil moj angelček. Sam iztis neboleč, da mi je prerezala presredek sploh nisem opazila, tudi šivanje presredka potem, je bilo popolnoma neboleče... vglavnem super... Mali ob rojstvu ni zadihal in ker je popil zeleno plodovnico, so ga odpeljali stran od mene na oddelek na opazovanje... ni bilo časa za prvo dojenje ipd. Grozen občutek, ko ti vzamejo kepico, ampak ko sem ga okoli 8ih zjutaj dobila v naročje, je bilo vse pozabljeno :)
|
|
|
|