|
patrino -> RE: Nasilje v šolah (7.1.2015 16:21:58)
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Policija, denimo, se sicer odziva na prijave in o ugotovitvah obvešča pristojne, a, kot poudarjajo v policiji, obravnava dogodkov, v katerih so udeleženi otroci, zahteva specifičen pristop s poudarkom na zaščiti njihovih pravic. Otroci pač niso kazensko odgovorni in policija je predvsem represivni organ. Po njihovih besedah je zato ključno, da se pri takšnih primerih aktivno vključujejo še druge službe, denimo centri za socialno delo, ki edini lahko posežejo v družino, psihologi in ustrezni strokovnjaki.
»Ko otrokovim staršem sporočimo, da je otrok nasilen do sošolcev, pričakujemo, da se bodo odzvali. Če je tako hudo, da je poškodoval drugega otroka, pokličemo še policijo in obvestimo center za socialno delo. Toda za vsak korak, za vsak vzgojni ukrep potrebujemo soglasje otrokovih staršev,« pravi ravnateljica Verica Šenica Pavletič, »če ga ne dajo, smo nemočni. Inšpektorji lahko razveljavijo vzgojne ukrepe, ker jih, kot pravijo, nismo prepričali, da je otrok ogrožal sebe in druge. Sprašujejo, kako bomo to dokazali. Na papirju, denimo, res obstaja ukrep, da lahko otroka prešolamo brez soglasja staršev, vendar zadeva pade, ko se starši pritožijo.«
http://www.delo.si/novice/slovenija/nasilje-v-solah-sovrazniki-v-razredu-in-nemoc-sistema.html
Prebrala članek. Tipično poln izgovarjanja pedagoškega kadra v šolah in podobnih institucijah. Ne rečem, da so učitelji in drugi pristojni vsemogočni. Vendar je tako fino svoje napake, apatijo in brezvoljnost do dela skrivati za takšne stvari. To, da pa prej namerno prezrejo zametke nasilja, prve začetne nasilne izpade in prva maltretiranja, pa nihče ne prizna. To, da se veselo marsikdaj obrnejo okrog ko vidijo, da se pojavlja nasilno vedenje, to da se ob opozorilih staršev , ki se zatekajo k pedagoškim kadrom zaradi medvrstniškega nasilja delajo slepe in gluhe in nemočne, to, da sami marsikdaj s svojim nestrokovnim odnosom do otrok povzročajo medvrstniške konflikte....to pa nihče ne omenja v članku. Bistvo je, da bi se marsikatero hudo nasilno vedenje in nasilne situacije preprečile, če bi se šolniki zganili pravi čas. Če bi reagirali že takoj in ne takrat, ko letijo glave.
Poudarja se le , da so starši neodzivni, da so otroci čedalje bolj nasilni in da so revšeta v šolah čedalje bolj nemočna. In nekateri starši, ki takega nasilja ne tolerirajo, kar je seveda logično, potem namesto, da bi stresli z gat in zbudili strokovne delavce, ter reševali probleme civilizirano in odraslo, verjamejo vso jamranje pedagogov in se jim zdi samoumevno, da bi šli red v šoli in vrtcu delat oni.
Pri tem se pozablja nekaj ključnega. To so otroci. Tudi če so nasilni, so še vedno otroci. Rabijo odraslo osebo, ki jih usmerja, vodi in jih vedno znova spomne, kaj je dopustno in kaj ne. Ja, kar starši so krivi, če otroku v šoli po stotem maltretiranju poči živec in nekoga speče, starši so krivi, če otrok, ki ga nekdo dan za dnem psihično maltretira, ponori in vpije. Niti pod razno niso krivi pedagoški kadri, ki pa vse to že ves čas opazujejo in nič ne naredijo. Ko pa zadeva preseže vse okvirje , pa v jok in na drevo, ko je ne morejo več obvladati.
Jaz še vedno vem in verjamem, da je večina otrok kljub butanju po starših, vzgojena v smeri nedopuščanja nasilja. Vendar tudi vem, da otrok za obvladanje jeze in afektivnih nasilnih reakcij rabi še več pomoči in zgleda odraslih, kot pa odrasla oseba. Da so pa ravno odrasli - tudi pedagoški kadri- marsikdaj sila slab zgled, je pa tako škoda govoriti.
Lušten posnetek je na radiu 1- ki govori o nasilju med vrstniki - sicer je usmerjen bolj v nasilje do žensk, vendar se mi zdi, da lepo pokaže, da pa otroci v bistvu nekako vedo kaj je prav.Da jih dostikrat v nasprotno pripelje odrasla oseba, ki počne ravno tisto, kar otroku prepoveduje.
|
|
|
|