RE: Novembrke2017 (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Čvekanje v pričakovanju



Sporočilo


sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 12:43:33)

Maumow potem si ti tudi zdaj trenutno v Rusiji? Ja hvala bogu da si imela tako izkušnjo z epiduralno sam jst po vsej verjetnosti nebom vzela razmišljam pa da bi vseen šla pol jeseni na predavanje v porodnišnico ki je enkrat mesečno sploh obvezna za tiste ki se odločijo za epiduralno. Saj nikjer ne piše da jo moraš vzeti. Da vidim kaj bodo povedali...




MauMow -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 13:07:28)

Sladkorcica vecino casa... vmes pa na mesecnih pocitnicah v SLO.

Predavanje je super. Vse izves. No jaz sem sla v solo za starse v Rusiji in so mi vse lepo povedali zakaj ja zakaj ne....




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 13:13:34)

O super potem ste mal popotniki :)

Ja saj pravim da bom najbrž šla jeseni ko bo mal več časa mali bo itak v vrtcu. ..Pa če grem zdaj že bom do konca novembra vse pozabila hehe




Niki13 -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 18:00:08)

Sladkorcica tako sem jaz naredila pred prvim porodom...sla v solo, sla na posvet v bolnico kjer ti vse razlozijo, sla tudi k anestezistu kjer sem podpisala dokumente za EA, ker je takrat bil taksen postopek...potem si se pa pri porodu samem odlocil, ce si zelel EA ali ne...ce bi jo pa zelel in postopka prej omenjenega nisi naredil je tudi ne bi dobil...tako, da jaz sem to naredila, ker nikoli ne ves, ampak hvalabogu nisem potrebovala...in enako bom verjetno naredila sedaj v drugo...
Ma v materinsko solo boste sle tudi sedaj v drugo???




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 18:04:57)

Ne jaz nebom hodila ....nisem čisto nič novega zvedela. ...predlanskim sem ubistvu bolj zaradi partnerja da si bo predstavljal kaj ga čaka jaz pa itak vem že od prej ker imam še 15 letnico doma:)




Niki13 -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 18:36:49)

Ti pa res ni dolgcas [sm=smiley36.gif]....




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (18.5.2017 18:52:14)

Dolg čas? Kaj je že to?:) No lej ....tavelka glih ne rabi tok pozornosti več. ...Ubistvu je v letih ko hoče svoj mir...Tako da ni tako hudo....ta hudo se prihaja novembra:)




Damuš -> RE: Novembrke2017 (19.5.2017 10:06:22)

jaz nimam namena iti v šolo za starše, ker se mi zdi, da se v 3 letih pač ni toliko spremenilo. Pa še jaz osebno nisem nič novega izvedela na tej šoli. še tista telovadba kot priprava na porod je pri nas zgledala tako, da smo mi sedele, gospa je pa predavala o pravilnem dihanju in vajah ki jih ne smemo izvajati v nosečnosti.

Sicer pa ugotavljam, da je pri tem kaj smeš in kaj ne smeš najbolj čim manj brati (sploh internet) in uporabljati staro kmečko pamet. zadnjič sem slučajno zasledila, da ne smemo jest ananasa, ker povzroča splav (sej ne, da sem ravno par ur prej zmazala 2 šalci ananasovega kompota). No, na eni drugi strani pa sem zasledila, da se v nosečnosti ful priporoča ananas.
Jao ... Ob takih neumnostih se vedno spomnim na Pušenjakove besede o "ničelni dieti" v nosečnosti[sm=jezicek.gif]

Isto je s telovadbo. Se mi zdi, da ima vsak ginekolog svoje mnenje.

A katero že kaj križ muči? Mene je začelo mal ščipat. Pa sem šele v 14. tednu. Kaj šele bo.




Kreta -> RE: Novembrke2017 (19.5.2017 11:12:56)

Pozdravljene. Se vam lahko pridružim? Že nekaj časa spremljam vaše debate. Tudi jaz imam PDP v sredini novembra in bi prav rada poklepetala o tem in onem. Povedala nisem oziroma nisva še nikomur - poleg mene za nosečnost torej ve moj mož in ustrezni zdravniki (kjer sem pač v tem času bila in se mi zdi pomembno, npr. ginekolog, zobozdravnik). Sicer nisem prepričana, da nihče ne sluti, ker imam že zelo velik trebuh!!! Aha, imam že enega malčka, ki bo letos dopolnil 5 let, tako da je doma kar živahno (v službi pa noro, a tako je menda dandanes skoraj povsod, hahaha). Ukvarjala sem se že z vsemi vprašanji, o katerih ste razpravljale - npr. o vozičkih: še ne vem, kaj bom, od prvega smo prodali, bil je super, ampak ga že dolgo nismo potrebovali več, sicer se pa ni maral voziti v vozičku, dokler ni sedel, tako da sploh ne vem, ali naj ga kupim - toliko denarja, kot sva ga prvič dala za voziče, pa zdaj niti približno nimava, morda za rabljenega, bomo še videli; o nuhalni in drugih testih - bi se že "kvalificirala" za bhr ali amnio (ravno ujela sem to s pdp), pa se za nobeno nisem odločila zaradi tveganj in ker si sploh ne morem zamisliti, da bi šla načrtno na splav, za nifty ali karkoli že je, pa se z možem po pogovoru tudi nisva odločila - pravzaprav če gledam nazaj, v prvi nosečnosti tudi ne bi šla še enkrat na nuhalno, tako da..., računamo, da bo vse ok.

Sicer pa ja, me je že špiknilo v križu, zdi se mi, da mi otekajo gležnji (v službi cele dneve sedim in je zelo naporno), popoldan imam trebuh že neverjetno velik! Nimam ne mer ne slik iz prve nosečnosti, tako da primerjati ne morem, pa tokrat sem štartala s 3 kg več kot prej in že s trebuščkom (maščobnim) - in ker mi nihče ne upa nič reči, kadar se malo zredim (hahaha, ne vem, zakaj, ker sem zelo prijazana oseba, ampak sem prav vesela; namreč vedno mi potem, ko dam tiste 3 kile dol, vse babnice rečejo, da so opazile, da sem se zredila, ampak zdaj pa spet super izledam, ahja), se mi zdi, da me to malo rešuje. Oziroma me je, zdaj pa se trebuh že prav napenja. Ne vem, kdaj in kako povedati tavelikemu... Ker on bo verjetno potem obvestil vse ostale (razen v službi), hahaha.

Aja, na šolo za starše ne bom šla. Prvič sem, zdaj pa zagotovo ne bom imela časa. Sicer bi me kaj zanimalo, a bom prebrskala teme od prej, če najdem zapisek in šla morda na posamezno predavanje če se mi bo zdelo potrebno. Za kaj več možnosti ne bo, ker praviloma nimam varstva za otroka.

Pa še glede pomagal pri porodu, prvič sem rodila brez pomagal, edini zadevi sta bili: maska, po kateri mi je bilo slabo, in predrli so mi mehur. Rodila pa sem zelo hitro, mislim, da je bilo 3-4 ure od prihoda v porodnišnico, seveda sem vmes še imela pregled, pa klistiranje, pa čakanje, ker je bila menda ravno tisti dan gneča, skratka ful luštnih zadev. AMpak jaz sem se odločila (pri sebi sem se tako prepričala, morda je pomagalo), da bo vse ok in da bom rodila hitro in sem res. Bolečine so bile intenzivne in vse je bilo intenzivno, a je bilo vse ok. Za nekajkrat to ponoviti se mi ni zdelo prehudo. [sm=smiley36.gif]

Ok, po moji navadi sem se zelooo razpisala. Veselim se klepetanja z vami. [sm=smiley1.gif]




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (19.5.2017 14:09:48)

Pozdravljena in dobrodošla Kreta. ..

Lepo da si se pridružila naši debati....
Kako to da tako skrivaš nosečnost? Maš slabe izkušnje z tem?

Moji domači vsi vedo da bomo imeli še enega dojenčka kajti nisem več rosno mlada ....Pa povedala sem parim prijateljicam za druge se pa niti ne sekiram če ne vejo pa se bojo ker trebušček veselo raste




Niki13 -> RE: Novembrke2017 (20.5.2017 14:08:20)

Dobrodosla Kreta....mi smo nasim starsem in prvim prijateljem povedali, v sluzbi pa se nisem povedala, ker sem bila na BHR in sem cakala rezultate kateri so super, sedaj sicer cakam se en izvid in vkolikor bo tudi ta ok potem bom tudi v sluzbi z veseljem povedala, saj mi je skoraj nemogoce vec skrivati...malo srece imam tudi jaz, ker grem s kg glede na obdobja malo gor malo dol in so tudi pri meni navajeni tega nihanja[sm=smiley1.gif] ...je pa res, da komaj cakam, da se lahko oblecem tako kot zelim in ne tako,da moram skrivat trebuscek...
Danes moram povedati,da je zame cudovit dan,saj sem prvic slisala srcek mojega [sm=angel.gif] ... glede na to, da imam pregled sele 31.5. in je za mano BHR sem zelela biti prepricana, da je vse ok z mojim [sm=angel.gif] in srcek prav veselo bije [sm=love.gif] ...kako lepo....




siisi -> RE: Novembrke2017 (20.5.2017 16:54:21)

Da se še jaz malo javim. Midva sva tudi šele ta teden povedala družini in v službi, je bil kar velik šok ker ni nihče pričakoval in se mi še nič ne vidi, čeprav sem že v 15.tednu. Počasi bomo začeli malo gledat za otroške stvari in še polno drugih stvari, ker še s fantom sploh skupaj ne živiva, ampak si boma zdej začela rihtat pri njemu [sm=smiley36.gif] November bo kmalu tu. Drugače pa hvalabogu nimam kakšnih težav, tako da poskušam biti čim bolj aktivna, dokler še lahko. Še včeraj sem plezala v skali.




Kreta -> RE: Novembrke2017 (20.5.2017 18:50:37)

Hmm, sladkorčica, zanimivo vprašanje. Pravzaprav imam res slabe izkušnje, mislim, da želim uživati v miru in odvrniti vse slabe misli (drugih) za čim dlje časa. Tudi prvič nisem hitela z razglašanjem, ampak takrat zato, ker se mi je zdelo, da večina to zadrži zase do nuhalne oziroma nekje prve tri mesece... Pa tudi prvič se je izkazalo (kar je bilo že prej očitno), da so nekateri novico kar slabo in težko sprejeli. V službi niti ne, ker so pričakovali, ker sem se ravno poročila, doma pa bolj tako - moževi starši so že poroko komaj prebavili in tudi to jim ni bilo prav. Sicer se delajo, da so normalni, tako da načeloma je po njihovem prav, da si fant najde dekle, se poroči, si ustvari družino (če ne bi, bi jih bilo sram), ampak dejansko sta pa imela sina - mojega moža, zase. Oba se še zdaj po mnogih letih vsak dan trudita, da bi ga čim več zadržala pri sebi, mama kdaj skuha "zanj" (ne za nas), oče pa... Ni besed. Živimo v isti hiši, ustavi ga in začne klepetati in mu eno in isto pove petkrat pa še ga ne bi pustil, da bi šel domov k družini. Meni je že prav smešno. Včasih sem se jezila zaradi tega, zdaj se zelo redko. Ker je brezzveze. No, ampak ko sem bila prvič noseča, so govorili, za mojim hrbtom seveda, ampak sem jih sama osebno večkrat slišala, ko niso vedeli, da sem doma, da otrok ne bo normalen, ker jaz nisem normalna in imeli so svoje predstave o tem, kdo bo za otroka skrbel in ga vzgajal... Mislim, da je m. sestra otroke kar precej odrinila svoji mami in je tašča računala, da bo tudi zdaj tako. Čeprav je zdaj veliko starejša in se včasih zdi, da komaj zase poskrbi in za svoje gospodinsjtvo... No, bilo je veliko veliko veliko grdih besed. Meni v obraz sicer nihče ni ničesar rekel, morda kakih trikrat v zdaj že veliko letih, ampak ko sem bila prvič noseča, je bil mož zaradi narave svojega dela večkrat dopoldan kakšen čas doma in takrat sta ga starša napadala z vsemi kanoni. Grozno je bilo. Grde stvari sta mu govorila, o meni, o njegovi "nepokorščini", ker ne drži z njima, ampak se zavzame zame, o vsem mogočem. Zanj je bilo res res grozno. Seveda je potem poklical mene in mi vse (ali skoraj vse) povedal in je tudi v meni vrelo... Morda je tudi zaradi tega moj otrok tak občutljivček in je bil zelo navezan name in na naju zelooo dolgo... Pozneje sem se sprostila in na vse pogledala z druge plati in se praktično ne sekiram več zaradi tega. Posledično so tudi odnosi bolj mirni oziroma glavnino vsega pokasira mož, jaz se s tem ne ukvarjam, ker to ni problem mojih odnosov, ampak njihovih odnososv. Le kdaj, ko je zanj še posebej težko, je za vse nas težko. Tako da se ukvarjamo predvsem s "pometanjem pred svojim pragom". Ampak ja, povedati si pa kar ne želim. Ker kdove kaj bodo spet govorili.
No, moji starši pa ne vem, kako bodo sprejeli, tam so pa ene druge zgodbe. Sicer se razumemo in moja mama pravi, kako je super imeti vnuke in da je treba imeti otroke in blablabla, ampak je taka muhasta oseba, enkrat je stoprocentno za nekaj, drugič pa stoprocentno proti isti stvari. In zadnja leta imamo en skupen projekt, o pravilih katerega smo se vnaprej dogovorili, potem sta pa onadva ta dogovorjena pravila že večkrat kršila in so bili prepiri. Vse se je še vedno umirilo - jaz se namreč nimam namena z njima prepirati, čez sebe, svoje zmožnosti, časovne, finančne, pa tudi ne morem. Onadva to večkrat pričakujeta od mene, čeprav jasno povem, da ne bo šlo, oziroma vnaprej povem, kaj in koliko lahko. Pravita ok, ampak potem pri sebi pričakujeta več, sta razočarana, ker je točno tako, kot sem povedala in obljubil, in potem iščeta prepir z menoj in vlečeta na plan vse mogoče stvari iz otroštva in najstniških let, da bi se le prepirali in bi me iztirila. Jaz sem ju sprejela, da sta takšna kot sta, da se ne bosta spremenila, poskušam se odkrito pogovarjati z njima in se izogibati sporom, a je včasih kar težko. No, tukaj bi lahko bila teževa, da se bosta preveč ukvarjala s tem, kaj bo z našim projektom, ker bom imela zdaj še manj časa in denarja, in lahko da bosta pozabila na otroka in vse, kar običajno o tem govorita. Kdo ve. Pričakujem nihanje razpoloženja, enkrat bosta vesela, drugič bosta pozabila na to in bom spet nehvaležna hči, hahaha.
Tako da ja, ne hitim z novico.
No, tavelik pa obožuje moj trebušček, kot da bi vedel, kaj je notri, čeprav še ne ve. [sm=smiley36.gif]
V službi je pa eno tako težko obdobje, slabo vzdušje, in ne bodo veseli... Sicer bo moralo biti prav tako kot je, ampak... Pred kratkim mi je šefinja rekla, kako se en drug šef (znotraj organizacije) ves čas izgovarja, da je pri njem ena noseča, pa da je ena bila noseča, pa zdaj ni več noseča, in tako naprej... In očitno so zdaj občutljivi na to, jaz pa ne želim, da se ukvarjajo z menoj. To se že tako ali tako iz drugih razlogov zadnje čase. Čutim to pozornost, veliko poslušam o tem in mi ni všeč. Veliko nas je, ampak se imajo očitno zadnje čase čas ukvarjati z vsakim posameznikom - da se le ni treba s svojo odgovornostjo za nastalo situacijo... Spet se mora človek smejati (da ne joka). Vsi zaposleni ali večina ima svoje mnenje, zakaj so nastale težave, šefi pa imajo čisto drugo stališče (oni nimajo nič pri tem, hahaha). [sm=jezicek.gif] [sm=zmeden.gif]

Spet dolgovezim. Skratka, trebušček raste in kmalu bo vsem jasno. Zdaj ko je toplo, je težko skrivati oziroma ni udobno. In ne da se mi več. No, imam občutek, da bo kmalu vse odkrito, potem bomo pa videli, kaj bo, hahaha. Jaz mislim, da bo nazadnje vse ok in luštno - če pa komu ne bo všeč, pa bo to njegov problem.
Drug teden imam pregled, računam, da bo vse ok, nekako moram povedati tavelikemu - ki kraljuje v naši hiši, tako da hmmm, potem mi je pa vseeno, če vsi izvedo. [sm=smiley1.gif]




Kreta -> RE: Novembrke2017 (20.5.2017 18:56:35)

Pa še to: jaz sem bila v prvi nosečnosti tudi aktivna ves čas in je bilo to super. Zdaj sem sicer skoz zaposlena, a ni isto. Nimam časa zase, za gibanje in se bojim, da se mi bo to maščevalo. Dan ima pač premalo ur in jaz sem preutrujena. Siisi, kar izkoristi, kolikor lahko, le pazi nase.
A je še katera bolj utrujena kot običajno? Jaz sem ves čas utrujena že od prvega dne (v prvi nosečnosti nisem bila tako) in tudi spanja potrebujem več, vsaj eno uro na noč. Ob službi, otroku in vsemu, kar je treba doma narediti, ima zadnje mesece dan preprosto premalo ur. Kako pa gre vam?




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (21.5.2017 0:14:39)

Ja Kreta potem pa upravičeno uživaj se teh par trenutkov ko so drugi v nevednosti :) jaz hvala bogu nimam težav z družino in taščo. ..razen tašče ,saj veste kakšne so....Včasih mam občutek da kar pozabijo da so samo babice in ne več mamice. ...je pa treba še Kmalu po robu postavit in pokazati da ne delajo prav drugače zabredeš pregloboko. Jaz se še vedno držim starega reka bolje prva kot zadnja zamera. ...
Drugače pri meni so bili veseli in pričakovalo se je da bomo še kaj zibali.

Jaz pa imam slabe izkušnje z prehitro povedano novico o nosečnosti ...Skozi sem dala že 2 spontana splava in obakrat sem morala povedati v službi zaradi težkega dela (kuhinja) pa obakrat se je kmalu končalo. ...Kok je pa to težko ko se ti itak vse na glavo postavi pol pa še v službi sporočiti, pol pa vprašanja pa zakaj pa kako pa bla bla bla.....to ne bomo nikoli vedeli ....očitno je šlo nekaj narobe in mati narava poskrbi ta to.

Nevem koliko ste se kaj druge mučil z nosečnostjo. ..Pri nas je bila dolga pot ...7 let od tega 2 ss vmes in potem mi je končno uspelo in smo dobili 2015 fantka. Skozi sem dala en kup bolečih pregledov in ravno sva čakala menstro da greva na umetno in Evo čudež se je naredil ...Zdaj pa isto ....nepričakovano je uspelo. Tako da je še toliko večje veselje sem pa sedaj bolj previdna glede sporočanja novice.

No punce tiste ki boste vprašale za spol bote obdrzale zase ali boste vsaj družini zaupali? Ja bi najraje videla da bi bilo presenečenje ker nočem da se spet vsi ukvarjajo kaj bo.....





MauMow -> RE: Novembrke2017 (21.5.2017 13:00:41)

Dobrodoslaa Kreta. Joj res mas grozno situacijo....

Sladkorcica midva sma se za prvega matrala, tale pa je.bill surprise ker sploh nisma se delala na drugem. Midva spol boma.povedala imena pa ne do rojstva.




Damuš -> RE: Novembrke2017 (22.5.2017 9:16:54)

Kreta ti pa res nimaš zavidanja vredne situacije. kar se tega tiče imava midva neverjetno srečo, saj so vsi vedno z navdušenjem sprejeli novico o nosečnosti.
Sva pa bila prisiljena v prvi nosečnosti že zelo hitro povedati (se mi zdi, da je bil 7. teden), ker mi je bilo tako zelo zelo slabo in pač nisem mogla en mesec farbat ljudi, da imam virozo.
[sm=smiley36.gif]

Kreta tudi jaz sem nenormalno utrujena. Sploh glede na to, da sem doma. Ampak če ne spim čez dan vsaj 1 uro ali uro in pol sem čist adijo. Se mi zdi, da me te slabosti ful izčrpavajo (je že dosti dosti bolje, ampak če sem utrujena, je grozno).

Kar se pa truda za nosečnost tiče ... pa je mož pred kratkim izjavil da "starejša sva, boljš nama gre". Za prvo N sva se trudila pol leta, za drugo 5 mesecev (sledil je SS), za tretjo 3 mesece (spet SS) in za četrto (sedanjo) pa pravzaprav samo 1 mesec (priznam, sem bila konkretno šokirana, saj sem se psihično pripravila na 6 mesečno čakanje).

Za spol bova vprašala, oba se strinjava da ne bi povedala (v prvi N nisva povedala, sem se pa jaz uspešno zagovorila - na srečo samo pred 1 osebo). Tako da ja, načeloma ne bova povedala, ampak jaz in skrivnosti nismo lih za skupaj. [sm=jezicek.gif] Bomo videli kako bo. Imena pa v nobenem primeru nimava namena povedat.




Kreta -> RE: Novembrke2017 (22.5.2017 9:49:20)

Glede "dela na tem" sva imela kar srečo, nisva imela težav. Prvič je trajalo nekaj mesecev, dva do tri, drugič pa je ratalo dobesedno v prvo, po tem ko sva rekla, pa poskusiva, če sploh bo kaj (nisva več rosno mlada). Ampak dobesedno naslednje jutro se je začela grozna slabost itd., tako da je brez dvoma uspelo takoj. Lahko rečem, da sem neizmerno hvaležna, da nisem imela težav s tem, ker sem brala razne zgodbe in si sploh ne moren zamisliti, kako se ženske in pari s tem spopadajo. Saj vem, v sebi poiščemo moč in se soočimo z vsem, kar nam prinese življenje na pot - pri večini ljudi je tako. A moram reči, da človek bi za otroka res naredil vse, za nikogar drugega ne toliko, in to so res težke stvari, s katerimi se ene soočate. Si niti ne domišljam, da razumem. Velikokrat sem jokala ob teh zgodbah.

Glede tega sem jaz sicer razmišljala takole, velja pa pač izključno zame, ker vsak odloča zase: pred leti sem iemla en poseg na rodilih, imela sem cisto na jajčniku. Ni bilo prijetno, okrevanje po tem je bilo kar dolgotrajno, glede na to, da je relativno "preprost" poseg, kao... Na sprejemu v bolnišnico, pregledih, v vrsti za posege in potem v sobi sem bila s celim kupom punc, ki so bile vse, razen ene, že starejše, tam zaradi težav z zanositvijo. Pri zajtru, kosilu itd. so razlagale svoje zgodbe, kakšne preglede in posege so že dale skozi, kaj boli bolj in kako... Jaz sem se takrat odločila, da se tega ne bom šla. Da me nihče ne bo mesaril, da če mi otrok ne bo dan, mi pač ne bo. Pozneje sem spoznala svojega sedanjega moža, ko sva se bolje spoznala, sem mu vse to povedala in se je strinjal. Če nama bodo otroci dani, juh bova sprejela, če ne, ne. Mislim, da je malo povezano tudi z mojimi poskusi izogibanja dohtarjem, ipd., če se le da. No, kot rečeno, so mi hvalabogu te stvari bile (vsaj zaenkrat, trkam!!!) prihranjene. Se mi pa zdijo vse punce, pari, ki gredo skozi to, pravi bojevniki.

Glede spola: prvič nisva želela vedeti, želela sva, da je presenečenje - in nihče se na srečo ni zagovoril, tako da sem izvedela, ko je prijokal na svet. Večina ljudi nama ni verjela, da ne veva in sva bila deležna prav nesramnih komentarjev, češ da ne želiva povedati - pa to ne od družine, ampak od sosedov in kar enih (eni imajo tolikor otrok, kolikor je potrebno, da je "končno sin" in takšni so se izkazali kot občutljivi na to temo). Tako da predvidevam, da bo tudi tokrat presenečenje, a se z m. o tem še nisva pogovarjala. Meni je vseeno, načeloma sem za presenečenje, a bom videla, kaj bo želel m. [sm=smiley36.gif]




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (22.5.2017 13:08:07)

Potem ste tukaj same srecnice ki lahko rečem da vam je zelo hitro uspelo...
Jaz sem imela zzadnji ss aprila 2012. No 3 dolga leta je trajalo in verjemite mi zelo težko je . Pa tudi okolica naredi svoje kar naprej pritisk ja kdaj bote pa vi zibali ???? Kaj mi je šlo to na k.....!z partnerjem sva že zelo dolg skupaj in je bilo tudi to mučno. Po eni strani sem pa sama kriva ker sem sam gledala na službo kariero eno hčerko mam od prej in mi to ni bilo pomembno. Na partnerja sem pa pozabila da bi si on tudi želel svojih otrok.
No po 2 ss mi je bilo dosti in sva šla v lj na kliniko za reprodukcijo. ...punce eno leto preiskav čakanja pregledov ....Potem pa čudež :)rodil se je korenjak
No sedaj je bila pa taka zgodba da sem lansko leto pp porodniški šla v službo v eno privat gostilno v kuhinjo in nikakor se nisem mogla sprijazniti ker sem bila veliko odsotna. (Saj veste kako je gostilna tam nikoli neveš kdaj boš šel domov).....to me je ubijalo ...in še en kup drugih stvari je bilo . Februarja letos so mi pritisk dvignili do neba in sem rekla da tako ne gre več naprej in sem šla na bolniško in dala odpoved in da si bom poiskala boljšo in bolj normalno službo. In Evo tok sem imela s tem posla da sem marca nepričakovano zanosila. Po pravici se mi je kar mal obrnilo v glavi ker res nisva pričakovala da bo ravno sedaj ko sem brez sluzbe. Pa očitno mi je tako namenjeno da bomo novembra zibali.

Ja glede spola bi najraje zase obdržala sam se bojim da nebom zdržala. Pri sinku sva povedala da bo fantek in potem kasneje da sva tud že pri imenih kar s oglasna in sva tašči sam namignila da bo najbrž to ime...in ona je menda že vsepovsod razbobnala in sem bila užaljena in jezna sama nase. Tako da sedaj bi res rada da ob drživa zase . Bomo videli kok bova močna :) moj si neizmerno želi punčke čeprav kar bo pa bo sam da bo z obema vse okej.




Damuš -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 9:31:23)

Sladkorčica, pa smo res srečnice. Si ne predstavljam, kako bi bilo tako dolgo čakat na plusek (ok, verjetno tud zato ne, ker grem že proti 40-tim in si po 40-tem res ne predstavljam bit noseča in imeti dojenčka - načeloma si želiva 3 [sm=duda.gif], ampak nekak nisem več prepričana, da bomo trojkico še uspeli dočakat, glede na vse zaplete v lanskem letu).

Joj punce, a ima še katera probleme s previjanjem starejših sorojencev? Hčerka je zadnji teden sicer že res brez pleničk, ampak za kakat pa še vedno hoče plenico. Odkar sem noseča, je jaz enostavno ne morem več rihtat, ker mi kar obrne želodec in me sili na bruhanje. ponavadi to potem mož uredi (se mu ful smešno zdi, ker sem bila vedno ful zgrožena, ko je kak moški rekel, da ne more previjat, ker mu gre na bruhanje oz. celo bruhajo - no zdaj pa jaz scene delam). Ampak dopoldan oz. zjutraj sva pa sami in mi ne preostane kaj drugega, kod da jaz zrihtam rito. Joj danes mi je spet obrnilo (ponavadi se trudim, da pred hčerko ne delam scen) in me je bogica ful čudno gledala (na srečo ni komentirala).





MauMow -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 9:36:16)

Midva sma na sina 2 leti.cakala. na zacetku sem mela en zamujeni splav pol pa.ni in ni slo.... potem pa je z Dabrostonom ratalo. Tokrat pa se nisma zacela delat na drugem pa je kar sam prisel ker enkrat nisma ravmo pazila tako kot druge dni.. in glede na mojo zmesnjavo v ciklih in krvavitve sma bla itak fulll vesela tega pluseka.

Glede previjanja nimam teh problemov mam pa druge da mojega tezkega poba ne morem full dvigovat, niti ne smem. Ce je pa na tleh pa ga je skoraj nemogoce previti. Pa ma 15m tako da je vecino vse v plenico...




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 9:40:24)

Hehe kaj ti je še zmeraj slabo? Jaz sem presnji teden se imela slabosti zjutraj mal sem bruhala pa je bilo....ta teden moram potrkati je s tem očitno mimo me pa že par dni matra migrena. ...katastrofa....tega sem se bolj bala kot slabosti....Hec je v tem da daleron čist nič ne pomaga ....

Drugače pa jaz mam se kar veselo previjanje rite ker moj mali bo šele konec avgusta star 2 leti. Se pa že veselim toplejših dni bom probala mal z odvajanjem pleničk zdaj čez poletje. Ni pa rečeno da mi bo uspelo. ..probati ni greh.






Damuš -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 9:52:29)


IZVIRNO SPOROČILO: sladkorčica

Hehe kaj ti je še zmeraj slabo? Jaz sem presnji teden se imela slabosti zjutraj mal sem bruhala pa je bilo....ta teden moram potrkati je s tem očitno mimo me pa že par dni matra migrena. ...katastrofa....tega sem se bolj bala kot slabosti....Hec je v tem da daleron čist nič ne pomaga ....

Drugače pa jaz mam se kar veselo previjanje rite ker moj mali bo šele konec avgusta star 2 leti. Se pa že veselim toplejših dni bom probala mal z odvajanjem pleničk zdaj čez poletje. Ni pa rečeno da mi bo uspelo. ..probati ni greh.


Mi je že fuuul manj slabo (dejansko mi v tej nosečnosti sploh ni bilo tako ful slabo - v prvi je bilo res grozno, zdaj sem pa lahko ves čas čisto normalno funkcionirala.) Edino kar je pač ne smem bit lačna, pa utrujena. Ker če ne je adijo. Aja, bruhala pa nisem niti enkrat v tej nosečnosti. Je bilo parkrat na meji (recimo danes pri previjanju hahahaha), ampak nikoli pa ni šlo čez rob.

Migrene so pa tudi meni znane. Ampak res samo če kaj napačnega pojem. V nedeljo sem pojedla 2 kepici sladoleda in sem imela ponoči in včeraj cel dan tak glavobol da adijo.
Jaz tablet sploh ne jemljem, ker itak te ki jih lahko nič ne zaležejo. Pol pač si pomagam kakor vem in znam (kitajska mast je zakon - ampak samo do neke mere, pol tud to ne pomaga nič več).
Meni je najhuje ker že itak imam ful zožan izbor kaj mi paše jesti, potem pa še zarad migren ne smem določenih stvari, ki se mi jih pa fuuul lušta (čokolada, mleko in mlečni izdelki). No, da o tem, da se mi noro, ampak res NORO lušta alkohola - sploh žganih pijač - borovničk, jegra sploh ne bi. [sm=jezicek.gif]




sladkorčica -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 11:09:07)

Uffffffff potem si kar dobro skozi prišla v primerjavi z mano. Jaz sem pa kar bruhala sploh okrog velike noči. ..jao mene ...že tako sem se izogibala tej slani hrani no malo pa sem iz vljudnosti. Zvečer je pa zavrelo Hehe.

Ja lej jaz daleron vzamem iz izkušenj raje prej kot kasneje ker so me že dvakrat mogli peljati k zdraviku po inekcije. ...je pa res pri migreni je hrana Dost kriva pa stres ...Men recimo je zdaj očitno nutela sprožila in kar ne popusti. Jaz si pa pomagam z oljem 31 od justa in mi kar pomaga sploh ta hladilni učinek poznam pa tudi tigrov mast...
V presnji nosečnosti je bilo pa se huje . Mesalo se mi je vse živo sem probala ...je pa res ko je popustilo me ziher eno leto ni glava bolela




Cleia -> RE: Novembrke2017 (23.5.2017 11:44:13)

Hej!

Če katero zanima, je tukaj FB skupina ;)

https://www.facebook.com/groups/1209349135787135/?fref=ts




Stran: <<   < Prejšnja stran  5 6 [7] 8 9   Naslednja stran >   >>