|
Barči78 -> RE: Razvoj in razvojna - za vse ki jih zanima.. (8.4.2006 21:23:32)
|
Ja, tudi mi hodimo na fizioterapijo, vzrok - pomanjkanje kisika kmalu po porodu, posledica krvavitev v zadnjo možgansko kotanjo. Že na kirurgiji je bilo opaziti povišan tonus v ramenskem obroču in nogicah, ter znižan tonus v trebuščku. 12. dan so nas spustili domov iz Pediatrične klinike. Takrat se je za nas šele vse začelo, saj nisem vedela, koliko dela je še pred nama.
Približno 7 mesecev že hodiva na fizioterapijo, pa baje, po besedah fizioterapevtke, se je Neji stanje zelo izboljšalo. Ona pravi, da ni pričakovala, da se bo tako izvlekla. Ja, to so njene besede. Sami starši pa itak ponavadi ne vemo, kako slabo zgleda vse skupaj, pač nimamo izkušenj.
Tko, da z razvojem gre Neja naprej s svojimi vrstniki, ne zaostaja v kvantiteti, v kvaliteti pa. Pa moram rečt, da sem vsakega njenega napredka zelo vesela, pa čeprav grem vsak ponedeljek s ft zelo slabe volje. Pri 6. mesecih se je Neja začela plazit, pri šestih mesecih, 5 dni se je vsedla, pri 6,5 mes. se je v posteljici postavila na nogice, sedaj pa se pobere na noge že kar brez opore, a koraka ne naredi. Se pa pridno sprehaja sem in tja ob omarah, postelji, sedežni, mizah, skratka meni sploh ni videti slabo.
Na kar največji šok ta teden. Smo imeli FT, pa sem rabla zadnje izvide. Pa proti koncu ure vstopi zdravnica in reče fizioterapevtki, da naj Nejo spusti na tla. Po petih minutah opazovanja, sem doživela tak poraz, da sem mislila, da bom sred blazine dol padla. Zdravničine besede: Vse goljufa, narobe se pobere, narobe stoji, vse dela čist nekvalitetno, če jo zdele spustimo z rok, bo ostala na štirih, če pa je ornk ne vzamemo v roke, bo hodila kot račka, se pravi kolena na notri, pa ritko ven. Nekaj tazga. V glavnem, me je čist podrlo. Glede na to, da sem res mislila, da zdej pa Neja skoraj ne dela več večjih napak. Baje, da njena medenica ni dosti gibljiva, da zato ne more narest koraka. Sicer je stara 10 mesecev, pa jaz še vedno mislim, da če se ob opori tako lepo premika, bo tudi hodila enkrat. Sedaj ne smemo obupat. Tko, da večino časa, ko sva skupaj, hodim za njo po štirih, jo popravljam, pravilno posedam, ker velikokrat eno nogico pusti zadaj, zaradi boljšega ravnotežja, jo poskušam malo ustavljati, ker baje vse stori prehitro, skratka trudili se bomo do konca. Kajti največ lahko popravimo prav v tem času, dokler ne shodi. Ko bo enkrat hodila, kvalitete ne bo moč izboljševati. Tko, da fizioterapija veliko pomaga otrokom, resno jo je treba jemat, čimveč probat sam delat z otrokom, poslušat nasvete fizioterapevtov, čeprav včasih je težko. Najbolj pa, ko si misliš, da s tvojim otrokom ni nič narobe, pa ti nekdo v petih minutah podere vse pozitivne misli.
Samo je pa tko, če smo do sem prebrodili, bomo pa še to.
|
|
|
|