|
krtekxx -> RE: UPANJE PO SPLAVU (11.8.2006 9:51:03)
|
Jelenche, sej ne vem, če sem ravno pozitivna. Danes sem se zbudila dobre volje, mogoče zaradi tega, ker se mi danes po službi prične 1 - tedenski dopust. Niti ne vem, ali sem v sebi to nosečnost že "pokopala" ali ne. Dejstvo je, da ne morem niti jaz, niti zdravniki karkoli narediti ta trenutek. Po naravi sem pač racionalist, nikoli ne objokujem prav veliko časa stvari, ki jih ne morem imeti, ki jih izgubim, večinoma se ne sekiram veliko pri stvareh, ki jih sama zamočim... Vedno pa analiziram, ugotavljam kaj jaz lahko storim, da bo naslednjič drugače, boljše... Tudi sedaj že imam spisek preiskav, ki jih bom predlagala G, da me napoti nanje,če se izkaže, da tudi tokrat ne bo vredu.
In najbrž boš počasi tudi ti začela tako razmišljati. Vedi, da nas tako tragični dogodki, kot je izguba otroka, čeprav še nerojenega, naredijo močne, veliko močnejše od tistih, ki takih izkušenj nimajo za sabo. Me bomo preživele, in enkrat se bo vse obrnilo tako, da bo za vse nas najbolje. Drži se. Pa tudi ostale, ki trenutno mislite, da ni izhoda iz tega poklapanega stanja.
|
|
|
|