|
srečica -> RE: JANUARKE 2006 (14.8.2006 14:15:38)
|
Evo punce končno je tudi meni uspelo napisat porodno zgodbo. Skopirala sem jo sem pa je zato tako veliko. boste lažje brale.
Rija: super slikice. Pravi frajerček.
Alenkica: tudi tvoj sonček je zlat.
Lumpy tvojega albuma nisem našla, bom še enkrat pogledala.
Bom tudi jaz naredila nov albumček, verjetno kar zdaj. Staro geslo za moj album je moja sreča. Geslo bo ostalo isto za nov album, velja?
Kaj pa kaj z našim skupnim albumom? Se strinjate, da bi vse slike dale veni n naredile nov skupni album, tako da bi vsaka poslala kake 3 slikice z mamicami in očki, ali pa samimi sončki? Razmislite.
Pri nas full lije, anže spi, ati je v službi, jaz pa uživam za računalnikom. POtem pa kuhat. Grem zdaj album nov naredit.
Lepo se imejte.
Moja porodna zgodba
Predviden datum porodu po menst. 22.1. po ultrazvoku pa 17.1. 2006
Začelo se je tako: 17.1. zjutraj ob 2.30 mi je začela odtekat voda. Najprej sem mislila, da gre za izcedek, ki sem ga imela v 25. tednu. Ampak voda je tekla in tekla. Zbudim dragega in mu povem kaj se dogaja. Najprej me vpraša: »Je sigurno voda ali izcedek, pa te kaj boli ali samo teče?« Ja voda je in nič ne boli – mu razložim. Grem pod tuš si obrijem še noge in pripravim stvari za bolnišnico, zbudim še enkrat dragega in ob 3 šibava na Ptuj v porodnišnico. Med potjo se še dokončno zmeniva kako bo otroku ime. Anže ali Tai, pa se odločiva, da bo Anže. Popadkov še ni bilo nič. Le nek čuden občutek.
Ob 3. 15 prispeva v porodnišnico. Dragi čaka v čakalnici, meni naredijo ultrazvok in pogleda babica koliko sem odprta. Popadkih čisto blagi, odprta 1 cm. Ko končava s pregledom, pošlje babica mojega domov, ker bi naj jaz š v porodni sobi malo prespala. Halo??? Le kako naj spim. Moj dragi bi moral ob 6 v službo in vpraša babico ali naj gre al ne. Pa pravi, da boljše da ne, saj bom verjetno hitro rodila. Pa še vpraša, če bom danes rodila? Babica se nasmeje in pravi, da vsekakor bom danes rodila, ne more pa reči kdaj. Jaz si full oddahnem, ker vem da bom še isti dan rešena.
Ob 4.15 sem v porodni sobi in že dragemu pošiljam smse da me full boli in ker babica vidi, da ne morem spati mi pravi, da lahko pokličem fanta nazaj, da pride k meni. Ob 5. ga pokličem. Ob 6. me pregleda ginekolog in pravi, da sem odprta 4 cm in naj mi ob 7 dajo umetne popadke in nekaj proti bolečinam. Babica mi pove da se odpiram kot bi prišla še 3. rodit. Hihi…
Ob 6. končno pride moj dragi in skupaj predihavava popadke in me ves čas masira in se z mano pogovarja. Predstavljam se iz enega na drug bok. Končno mi rečejo, da lahko grem na žogo. Tam mi je bilo najlažje predihat popadke.
Ob 8. pa se je začelo za res. Full me je bolelo in nisem več vedela kako naj se naredim. Mislila sem, da mi bo raztrgalo vse, še posebej rit. Babica pravi, da ne smem pritiskat in moram imet mehko ritko ampak to ne gre in ne gre. Grozno. Ampak moj Anže je bil že takrat vragec, ko je bil še v trebuhu in ni in ni hotel se spustil dol.
Me ob 9 pregleda babica in pravi, da se še frizura ne vidi. Joj, joj… Jaz pa že čisto hin od bolečin. Sem jim pravila, da več ne morem, pa pravi babica: »Zdaj, ko boste vsak čas rodila in boste gotova, zdaj pa res ne smete obupat..« Jaz sem pa samo rekla: » Ja, ja zdaj glih bom rodila ja.!!!« Nisem verjela. Je rekla, da do 9.30 moram rodit in so se s tem še hecali. Pa seveda nisem verjela.
Ob 9.25 mi pravi, da zdaj še 2 krat pritisnem in bo mali zunaj. Mi babica pomaga pritisniti dojenčka dol, 2 krat pritisnem in res ob 9.30 zajoka moj Anže. Oba z mojim dragim poveva v en glas, da bo Anže. Presrečna sva bila. Srečni očka je prerezal popkovnico in veselo fotkal.
Zeblo me je kot hudič, ampak ko sem dobila mojega sinčka pod srajco mi je bilo tako lepo kot še nikoli v življenju. Zares sva bila z srečnim oba z mojim dragim. Ampak brez njega ne vem kako bi bilo. Bil mi je full v oporo in mi zelo pomagal.
Me je babica vprašala, če bo si Anže prišel čez kaki 2 leti bo bratca ali sestrico in sem povedala, da zagotovo.
Zdaj ko berem in slišim druge zgodbe vidim, da sem jaz imela res lahek in hiter porod. Vsaka čast vsem, ki ste res imela težke porode.
Tako, to je pa moja porodna zgodba.
|
|
|
|