|
Anonimen -> RE: ste kdaj pomislili (13.8.2006 11:06:05)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
S fantom živiva v svojem stanovanju in imava svojega otroka. Ker nimava blizu nikogar ki bi nama pazil najinega sončka se morava v vsem kombinirati in se zelo organizirati, da lahko hodiva tečt na treninge in podobne reči.....
Razjezi me pa da mi ljudje ki živijo pri svojih starših jamrajo kako so bogi. A kdaj pomislijo da lahko gredo sami v trgovino, a kdaj pomislijo da lahko gredo zvečer s partnerjem na sprehod, a kdaj pomislijo da pri nekaterih odkar imamo otroka ni več dvojine ampag gremo kam samo vsi trije ali pa eden, ali si ko jamrajo nad taščami sploh predstavljajo kako bi bilo brez njih.
Ja saj vem kaj boste rekli ne bodi fouš, saj nisem, sam ne prenesem da mi potem tak človek hodi jamrat nad taščo, takrat bi ga najraje klofnila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]
Midva tudi nimava nikogar, ki bi nama pomagal, pa nama je čist uredu tako. Če si bova kdaj zelo zaželela dvojino, bova za zvečer pomirkat, ko bo tamala že zaspala, že najela varuško za kakšne tri urce.
In jaz vseeno jamram čez taščo, čeprav ne živimo skupaj. Me živ hudič ne spravi tja.
Eni pa nimajo druge možnosti, kot da živijo tako. Zlasti taki upravičeno jamrajo, če ne štima vse. Ni vse v tem, da ti pomirkajo otroka. To še ne pomeni, da moraš bit pa zato tiho in požirat vse po spisku.
Jaz sploh ne zastopim logike, da če ti je nekdo naredil ali ti dela neko uslugo, mu moraš bit do konca življenja hvaležen v smislu, da moraš spregledat vse, kar ti ne paše in bit tiho kot bubica in nikoli nikomur nič pojamrat. Pa tudi se mi ne zdi čuvanje vnukov izključno usluga, saj je v tem verjetno tudi precej užitka za stare starše.
|
|
|
|