|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (11.2.2007 22:10:09)
|
Pa sem še jaz tukaj. Preživeli lepo popoldne pri moževih starših. Maks je bil ves nesrečen, ker ga ata ni smel nositi, saj je ves prehlajen, samo ga kar malo nazaj držali, Maks pa tam najbolj uživa v njegovem naročju. Z mamo sva malo cunje od Emine sestrične pregledovali in je Ema dobila nekaj novih hlač. Mami se je izživljala z avtomobilčki, imajo tako stezo, potem pa držiš en gumb in se avtomobilčki sami vozijo tam gor. Sem res uživala, Maks pa tudi, ker jih je gledal. Skratka, lepo je bilo.
Glede GH. Jah, kaj naj rečem. Strinjam se z muki, altati, Maxico. Poznam primer, kjer je tudi mamica zgodaj začela, pa bila vsa ponosna, koliko otrok poje, kasneje so pristali samo na mleku, ker je otrok dobil hudo alergijo, pa sploh ne morejo odkriti na kaj. Zdaj pa skoraj nič ne sme jesti. Potem je šele grozno, ker otroku ne smeš nič dati. Pomojem ni vredno, da se zdaj gremo neke frajerje, kasneje je pa lahko ful hudo, ker otrok zaradi alergij ne bo smel nič jesti. To, da mu je všeč, ne odtehta tega, kaj lahko to potegne za seboj. Saj mu bo kasneje tudi lahko še marsikaj všeč, pa mu ne bomo pustili zaradi njegove varnosti, ker je lahko kaj narobe. Tukaj se mi pa zdi, da je isto. Saj tile meseci tako hitro bežijo, vse bomo še lahko nadoknadili.
Mis, pride tak dan. Je pa res toliko stvari, ki jo lahko motjio, pa ti ne zna povedat. Lahko jo samo nekaj srbi, kaj pa veš. Danes čim prej spat, jutri je pa nov dan in nova priložnost, da bo spet boljše.
Jaz sem pa sedaj čisto presenečena. Maks je zaspal brez kakršnegakoli jamranja. No, saj je v bistvu vedno priden, ampak dežuram tukaj gor, ko se navliča čvekat, da mu moram parkrat dudo popravit. Danes je pa kar nastala tišina. Sem šla zdaj pogledat in: SPI. Faca mala. Smo pa imeli zdaj tako lep zaključek dneva. Z Maksom sva se že previjala, pa sta prišla še Ema in ati gor in jo je dal kar na previjalno zraven Maksa. Maks je bil čisto navdušen, je grulil in čvekal, pa delal: aggggg, aaaaaaaa, eeeeeeeeejjjjjjj, pa Emo zraven božal, Ema pa njega nazaj. Prava mala srčka sta bila. Midva sva se pa samo smejala in srečna ter zaljubljena gledala. O, da bi nama bilo danih še veliko takih trenutkov.
Grem prebrati, če ste vmes še kaj napisale. Če bo kakšen čvek, se še malo lahko pridružim, potem pa hop k možeku.
|
|
|
|