|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (24.12.2006 23:37:01)
|
Zdaj se pa lahko malo daljše oglasim. Oba otročka pridno spančkata, možek je pod tušem in se odpravlja na pevske vaje pred polnočnico. Za nami je en prečudovit dan, zame osebno nabit s čustvi in kar naprej me sili na [sm=smiley19.gif] od sreče. Vse je zelo sproščeno, večino smo včeraj naredili. Danes smo dopoldne najprej dokončali jaslice, je Ema postavljala figurice. Vmes je gledala božičnega Nodija in ji je bilo tako všeč, da je ves čas ponavljala: Božič je, slečen božič mami, ati. Po kosilu smo šli vsi spat. Ko se je Ema zbudila, sva do konca okrasili drevešček, nanj sva dali še čokoldane okraske, ki se jih je Ema najbolj veselila. Pogrnili sva mizo s prazničnim prtom in tudi Emino mizo sva morali praznično pripraviti. Na mizo sva dali svečko in piškote. Ema je bila vsa navdušena in si je še s tavelike mize dol pobrala, kar ji je bilo všeč in si dala v svoje posodice, da je imela na svoji mizici isto kot mi na taveliki. Maks se je ta čas crkljal pri atiju. Ko sva končali, se je možek lotil večerje, jaz sem se pa igrala z Emo in Maksom in zraven gledala Pesem ptic trnovk. Vmes smo že malo prepevali božične pesmi, na TV sem še gledala prispevke o božiču in so me po malem že oblivale solze. Sem držala Maksa v naročju in se zahvaljevala za ta dar, da smem biti mama, da imam tako čudovito družino, da se imamo tako lepo. Med tem sem tudi dobila prekrasen sms od Maxice, Maxica, hvala ti [sm=smiley31.gif], to je bila kaplja čez rob vseh pozitivnih, srečnih čustev, sem lupčkala Maksa, objemala Emo, solze sreče so se ulile in bila preprosto srečna.Ko je imela možek vse pripravljeno, smo šli blagoslovit hišo. Ema je tako resno vzela, da šprica hišo, prav lep občutek je bil. Maks je bil tudi izredno dobre volje (včeraj sva imela malo krize), danes je bil pa strašno zadovoljen. Ko smo končali z blagoslovom, sem šla Maksa spravit spat, potem smo imeli večerjo. Vmes je Ema že gledala Kekca in ga je po večerji želela pogledati do konca in sva ji pustila. Po Kekcu pa je šla še ona spat. Jaz sem šla pripravit darila, potem sva še z možkom malo klepetala, zdaj sva pa že vsak na svoje koncu. On na pevskih vajah (je med tem časom že šel), jaz pa tukaj čakam, da bo polnoč in bom gledala polnočnico po TV. Jo ima brat od moje dobre prijateljice. Spomini mi uhajajo nazaj, v čas pred poroko, ko sem sama bila zelo aktivna s petjem pri polnočnicah. Na trenutke malo pogrešam, pa vseeno ne zamenjam več, sem presrečna v tem, kar imam.
Pa da se vrnem malo nazaj. Včeraj je bil res naporen dan. Pospravljanje od petka je naredilo svoje, včeraj sem imela še veliko dela in sem bila zvečer res utrujena. Ne vem ali je Maks čutil, da sem rahlo nervozna ali je bilo kaj narobe, zvečer je tako jokal, da sem res mislila, da se mi bo zrolalo. Jaz tudi, če bi hotela, da bi ga pustila jokat, ga ne morem, ker se tako joka, da gre pošteno čez ušesa. Včeraj se pa ni in ni hotel umiriti. Sama sem si zelo želela, da bi čim prej zaspal, pa ni šlo. Sva tudi jokala oba in sem imela zelo slabo vest, ker enostavno nisem imela moči, da bi mirno vse prenašala. Pa nama je nekako uspelo, da je zaspal. Sem pa bila sama doma z obema in je zato bilo verjetno res še huje. Danes zjutraj sva se pa oba zbudila čisto druge volje. Se mi pa zdi, da res zelo vplivamo s svojim razpoloženjem na otroke. Če bi večraj sama bila mirnejša, vejretno ne bi bilo zvečer takih težav.
Altati, kako si kaj? Pridno počivaš? Se pustiš razvajati? Kljub vsemu upam, da uživaš in se imate lepo, tebi pa naj čas do pregleda hitro mine, da te za silo zrihtajo nazaj.
Lucika, upam, da se že bolje počutiš. Mislim, da je res bil en čuden dan, tudi sama sem tisti dan kar nekaj bluzila.
Evik, ne sekiraj se. Pri drugem boš to lažje prenašala. Vse take in drugačne izjave se boš pa tudi navadila preslišati in delati z otročkom tako, kot ti veš, da je prav in kot ti MAMA veš, da je za tvojega otroka najboljše.
Gaya, jaz te prav občudujem, kako dobro vse prenašaš to z bivšo. Mislim, da ti bosta punci znali to vrniti, če ti še ne in ti bosta hvaležni za vse, kar se trudiš za njiju. Kako pa sta kaj z Gajo, vama še dobro teče?
Maxica, še enkrat hvala za prijetno presenečenje s sms-jem. [sm=smiley31.gif] Mi je bil tak lep občutek, da je nekje še ena taka luštna družinica in se imajo tudi tako lepo kot mi. Kako se pa kaj obnese ležalnik z vibrom? Jaz možu že nekeja časa težim, da bi ga Maksu kupili, ker ko je zaspan, ga je potrebno gugati in tresti v ležlniku, pa pleničko čez obrazek dati, da zaspi. Me roka že pošteno boli in bi mi ta vibro zelo prav prišel. Enkrat me bo prijelo in ga bom šla sama kupit. Pa čestitke za kilograme, počasi se daleč pride. Jaz se pa sedaj sploh ne bom tehtala, po praznikih pa začnem intezivno delati na tem, da kaj izgubim in se predvsem znebim vse sladkarije. Pa hvala ti za slikice, prav fletni ste.[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
Frrrr, a bi lahko raje jaz šla na vikend počitnice? Potem pa pridem še k tebi spucat? [sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif] V bistvu bi bilo fino, če bi se doma večkrat takole lotila, samo sem bila včeraj kar malo žalostna. Ema je sposobna v dveh minutah nazaj narediti isto kot je bilo pred pospravljanjem in se skoraj ne vidi, da je bilo prej vse pospravljeno. No, samih smetk je manj, ampak kar se igrač tiče, pa ima res v dveh minutah totalni raztur. Saj, če znorim, pa zagrozim, da gre vse v peč, že sama kar lepo pospravi. Drugače se pa verjetno res ne bi vsakič, ko bi bil od doma takole lotila pospravljanja, čeprav sem ugotovila, da se zvečer in ponoči najlažje pospravlja. Ko sem včeraj dopoldne pospravljala zgornje nadstropje, je dela manj, pa sem dlje časa delala, ker je bila Ema pokonci in je skoz nekaj hotela, ponoči je pa mir. Bomo videli, kakšno taktiko bomo za naprej ubrali.
Lu, naj te bolezen in slabo počutje čim prej zapusti, pa naj vam prazniki prinesejo prijetno vzdušje.
Zdaj bo pa počsai čas, da zaključim. Lep večer želim vsem, sama grem uživat ob polnočnici, upam, da bodo peli kakšne lepe pesmi, v tem najbolj uživam.
|
|
|
|