|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (27.12.2006 11:29:42)
|
O, punce, HVALA. [sm=smiley1.gif] Se tudi Maks zahvaljuje, čeprav trenutno pridno spi.
[sm=metulj.gif] Čestitke tudi ženkici in Kaji za dva meseca. [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
Sem bolj na hitro tukaj, danes nas spet čaka prijeten dan. Možek že kuha kosilo, jaz malo pospravljam. Čez eno uro bomo že imeli kosilo, potem pa gremo najprej na obisk k prijateljem, imajo tudi punčko oktoberko, potem pa v LJ na ogled lučk. Maksa bomo dali kar v kenguruja, Emo bo ati na rami nosil in upam, da bomo uživali. Maks je zadnje dneve pravi sonček, je pa res, da se veliko crklja. Spanje okoli desetih je obvezno v vozičku, popoldneve pa trenutno preživlja po naročjih, ker smo ves čas kje na obisku. Včerjašnji dan je bil spet en tak lep, nabit s čustvi in spomini na čas pred poroko (sva bila z možem na koncertu zborov, ki sem jih jaz prej vodila in v enem sama pela, [sm=smiley19.gif] je teklo v potokih).
Arabrla, na hitro odogovrim. Se spomnim takega obdobja pri Emi in se že bojim, ko pride pri Maksu, mislim pa da, je res bilo nekje tam po 3. mesecu. Pride obdobje, ko se očitno že malo boji drugih, aja, pa zdaj sem se spomnila, da se je pri Emi to pojavilo, ko sem jo kdaj pustila v varstvu. Je bila moja stara mama v bolnici in sva jo pustila, da jo je moj brat pazil, od takrat naprej je bil vedno jok, pa predvsem pri njem, očitno se je bala, da jo bom spet pustila. Je pa potem minilo in zdaj ga obožuje sto na uro. Smo bili večraj pri nas na obisku, pa reče, da gre lulat. Pa hočem iti z njo in reče NE in gleda naokoli. Sem ji rekla, če izbira, kdo bo šel z njo, pa še malo gleda in reče: stric Matjaž gle z mano. Potem ju je pa pazil, ko sva bila midva na koncertu in je res uživala.
Lu, [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za Majo in napredek v govorjenju. So take face, ko začnejo malo več govoriti, pa kaj vse spravijo ven. Midva se ji tudi včasih tako smejiva, pa na sprehode je vse bolj zanimivo hodit z njo, ker toliko govori, mi ni nikoli dolgčas, doma je pa tudi ves čas eno čebljanje. Edino, če ji je nerodno, pa da je kakšen nov človek zraven, včasih rabi več časa, da se navadi, potem je pa prava čveka. Se je pa naši Emi dokončno odprlo po Maksovem rojstvu, tako da zdaj tudi črki K in G reče, ki ju prej ni. Prav hecna je bil,a ker je Maksu govorila Mas (ko so jo pred porodom spraševali, kako bo dojenčku ime, je rekla Mas in nihče ni mogel ugotoviti, kako mu bo), zdaj ga pa zaradi tega tudi midva kdaj ljubkovalno pokličeva Masi. Ema le še črke R ne reče, ostale pa že vse prav lepo.
altati, upam, da danes dobro opraviš. Držim pesti.
Maxica, a ni zakon ta Sveta noč. Ko smo bili na božič pri maši, so jo peli na koncu maše, jaz sem pa Maksa držala v naročju in njemu pela, pa se mi je tako blaženo smejal, sem se kar topila od sreče, pa komaj, da nisem [sm=smiley19.gif], ker drugače ne bi mogla več peti zraven. To je pa tudi meni ful lepo, ko ugasnejoe vse luči. V moji prejšnji župniji ni cerkve, ampak lesena kapela in po stropu dajo gor ogroooooooooomno luč, zgleda kot prekrasno nebo. In na začetku polnočnice je vse ugasnjeno edino te lučke svetijo.Nebeški občutki.[sm=9nebesa.gif][sm=9nebesa.gif][sm=9nebesa.gif] To pa kar malo pogrešam, ker tukaj tega ni. Zdaj pa zidajo novo cerkve, samo stene so postavljene in včeraj je bil koncert v tej cerkvi. Meni so tudi šle vse kocine pokonci, včasih mi je kar hudo, da nisem več dela vsega tega, ker sem tam res pustila en lep del svojega življenja, pa resnično lepe stvari sem doživela s temi ljudmi. Najbolj mi je bil šok, ker nisem prepoznala otrok, ki so takrat peli pri meni. Ko sem šla, so bili 3., .4, razred, zdaj pa že na koncu šole, pravi mladostniki. Pa srečanje z ljudmi, ga ni bilo človeka, ki bi lahko šel mimo mene, ne da bi mi vsaj roko stisnil. Je lepo priti nazaj domov in čeprav se tukaj že zelo dobro počutim, mi včasih ob takih trenutkih postane hudo. Nad novo cerkvijo sem pa čisto navdušena, čeprav so samo stene. Žal mi je edino to, da bodo leseno kapelo podrli, tako ne bova mogla potem peljati otrok in jima pokazati, kje sva se poročila. Sem malo zašla, ampak so se včeraj res spet tako lepe stvari dogajale in budile v meni vse nepozabne spomine in vse prečudovite stvari.
Pri meni pojma nima, kaj se dogaja s to M. V ponedeljek je curljalo popoldne, potem čez noč in cel torek nič, pa včeraj spet zvečer, že malo bolj obilno, sem mislila, aha, prišla je, danes spet nič. [sm=zmeden.gif]
Sem mislila, da se bom samo na hitro javila, pa me je kar zaneslo. Grem še malo pospravit in vse pripravit za seboj, kar rabimo. Lepe dneve vsem še naprej.
|
|
|
|