|
mojca345 -> RE: Srečna ne (13.9.2009 2:09:10)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Definitivno drži, da so posvojitve slovenskih otrok (slovenskim parom) v Sloveniji redke - obstajajo pa in že zaradi tega je nemogoče reči, da otrok NI. So. A ker je toliko težje priti do njih (rejništvo je še vedno najpogostejša praksa in to že kar zakoreninjena), je potem veselje toliko večje. Osem otrok, si rekel. To pomeni osem družinskih sreč. In ta podatek nikakor ni zanemarljiv.
Sama s posvojitvami sicer nimam nobenih osebnih izkušenj, jih imam pa razmeroma veliko z rejništvom. Čeprav je v svoji osnovi to mišljeno kot nekaj zelo dobrega, pa je praksa zelo izkrivljena - 3/4 slovenskih rejnic in rejnikov ima rejence pri sebi izključno ali predvsem zaradi denarja. Štiri otroke v rejo, prispevki plačani, rejnine, otroški dodatki, dodatne roke na kmetiji (rejencev je malo po mestih) in še marsikaj. Nekaj starševskega čuta moraš kljub vsemu imeti (ne le čisto kartoteko), ampak tistih pravih rejnikov, dobrih, starih, katerim je pomemben izključno otrok in pomoč njemu, je svinjsko malo. To pa govorim iz osebnih izkušenj. Poznam samo dva taka prava.
Kakorkoli že - vse pohvale in čestitke za tvojo posvojitev (in vse ostale) ter zvrhan koš upanja in sreče za tiste, ki se s tem šele ukvarjajo (ali se bodo). Vse to in še marsikaj bodo potrebovali. Posvojitev je eno tako... plemenito dejanje, za katerega sama priznam, da ga ne bi bila sposobna (oz. vsaj trenutno mislim, da ga ne bi bila, ampak meni, ki imam dva biološka otroka, je to pač lahko govoriti).
Zelpo lepo napisano. Je pa dolga pot ta posvojiteljska pot do otroka...no ja kot tista ko se trudiš zanosit in probavaš to in ono varijanto...
Pri nas je pač tako kot je, težko in počasi se kaj spreminja... ampak nekaj malega se...
|
|
|
|