primer dobre prakse pri učitelju (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo


*lenc@* -> primer dobre prakse pri učitelju (27.6.2009 16:30:31)



živjo, sama sem učiteljica in naprošam, da mi napišete, kaj vam je bilo še posebej všeč pri učiteljici vašega otroka? v mislih imam karkoli, le da ste bili zlo zadovoljni ...vedno sem za obojestransko zadovoljstvo in menim, da je odnos učenec - starši -učiteljica zelo pomemben!!!
me zanima še  druga stran, kaj od nas pričakujete? na plan z odgovori ...
zdaj je konec leta, boste še najbolje vedeli povedali, ko se obrača list v "knjigi izobraževanja"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

hvala ...




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.6.2009 12:54:15)

Učiteljica od naše bejbe ima več krasnih lastnosti:

- je ravno prav razumevajoča, potrpežljiva, kot tudi zelo odločna oz. striktna (ne teži brez veze, niti ne dopušča vsega, česar se dopuščati ne sme)
- zna odlično razlagati in je pri tem zanimiva
- nikdar ne daje seminarskih nalog oz. referatov (tale aspekt mi je eden pomembnejših), še manj ji pride na misel to ocenjevat
- vse projekte, kar so si jih omislili (hvala bogu da jih je malo, ker če bi si jih veliko, bi to bila dodatna obremenitev za učence in starše) delajo izključno in samo v šoli (tale je tudi izjemno pomemben)
- daje samo smiselne domače naloge, ki so dane z nekim namenom in nikdar ne presegajo tričetrturnega dela
- napove tudi spraševanja, ne le pisanja testa
- išče dobre reči v otrocih in iz njih izvleče najboljše
- vse sorte reči se da zmenit z njo kar ustno ali celo po telefonu
- nikdar ne teži zaradi mobitelov (otroških mislim) v šoli
- je zelo življenjska, ni zatežena z malenkostmi in se z njo da vse sorte zmenit
- skratka na nek način doseže, da je mojemu otroku v šoli (in posledično tudi po šoli) lepo, se ima fajn, da mu je zanimivo, da ve da ga ima rada  in da otrok ni ves čas pod stresom (to je pa prvi in najpomembnejši vidik za moje pojme, ki ga noben drug vidik ne preseže)


Pravzaprav vse zgoraj našteto velja tudi za vse učiteljice, ki jih pohvali naš fant.




krfjolca -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.6.2009 14:42:30)

Gina, smem vprašati, zakaj si proti seminarskim nalogam?




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.6.2009 16:08:10)

IZVIRNO SPOROČILO: krfjolca

Gina, smem vprašati, zakaj si proti seminarskim nalogam?


Ja, o tem sem že večkrat pisala. Nisem proti seminarskim nalogam v samem principu, sem pa proti seminarskim nalogam, kot se jih po naših šolah dela. Dajo otroku naslov, zdaj pa poišči kar veš in znaš in predstavi. Po možnosti si morajo ostali otroci to zapisati in so potem to isto snov kasneje vprašani. Pa a ti zdrava kmečka pamet ne pove, da od tega noben otrok ne odnese prav nič znanja, še manj pa dolgoročnih koristi? Tak tip seminarskih je namenjen samo prelaganju poučevanja na otroke, prelaganju zbiranja realnih ocen zaradi obveznega števila ocen konec leta, ter so same sebi namen.

Prava seminarska bi za moje pojme zgledala bolj kot projekt, v katerem ima otrok v šoli čas za raziskovanje, medtem ko ima možnost dobiti tudi gradivo v šoli, ob tem, da mu učitelj individualno pomaga ter še dodatno spodbuja, ter pojasnjuje in razlaga. Predstavitev seminarske naj bi bila samo v namen učenja javnega nastopanja (in še to recimo pri slovenščini, ne pri naravoslovju in podobnem), ne pa nadomestilo za učitelja. Vendar ta oblika seminarskih pri nas ni možna, ker so normativi previsoki, pa tudi nimamo ne sredstev ne pripomočkov za kaj takega.

Aja, proti seminarskim sem še iz enega razloga. Prisilijo te kot starša v več stvari. prisilijo te zapravljat denar, ki ga nimaš - enkrat sem bila res zelo brez denarja, pa namesto da bi otroku kupila recimo čokolino, sem morala doma barvno pritnat, čeprav nisem imela denarja za kartušo, ker sicer je avtomatično ocena manj. Prisilijo te v šolo nosit reči, ki jih moraš včasih plačat - pripomočke recimo.
Še en vidik je, zaradi katerega sem proti - večinoma starši delajo te seminarske z otroki ali namesto njih. Razlika med seminarsko nalogo mojega sina in seminarsko enega sošolca je v tem, da je njegova šolska seminarska, zelo solidno napisana, od sošolca pa profesionalna, ker jo je pisala odrasla oseba z vsemi bogatimi pripomočki zraven. Če še tolk nočeš, je profi naloga vedno, ampak vedno boljše ocenjena kot naloga nekoga, ki se je sam trudil in ure dolgo čepel za snovjo (očitno za brezveze). Iz tega vidika so seminarske celo podle in ponižujoče, vsekakor pa nerealno ocenjene.

Absolutno sem proti seminarskim, ki se delajo doma. Mi pa prosim povej en sam vidik, kjer so smiselne? Realno smiselne. Pa ne pisat, da otroka naučijo, da se znajde na netu, ker tega se lahko nauči še na kak drug, bolj koristen način. Aja, pa a si moreš mislit, potem mu rečejo, da naj poišče na netu (pri nas recimo sploh neta še ni, ker smo v enih rovtah doma, imam srečo, da sem v dobrih odnosih s sosedi, da sem lahko priklopljena nanje in na njihovo dobro voljo), potem pa še plonkat iz neta ne sme, ker to ni ok seminarska. Ja od kod naj pa vzame vsebino, če ne iz neta? A je doktor al magister, al je morda na faksu študent, da bo 17 vsebin med sabo primerjal ure in ure, pa vsebino skup vlekel v svojo lastno knjigo???? Meni se zdijo nekateri moji kolegi, učitelji včasih mal zmešani - zmešani ker ne razmišljajo z lastno glavo - namreč tega, kako otroke v resnici naučit, namesto kako jih zaposlit.

Give me one good reason why?!




krfjolca -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.6.2009 21:26:28)

Hvala za obširno pojasnilo. Se povsem strinjam s tabo.
Sama namreč učim na predmetni stopnji slovenščino in seminarsko pojmujem točno tako, kot si napisala:

"... kot projekt, v katerem ima otrok v šoli čas za raziskovanje, medtem ko ima možnost dobiti tudi gradivo v šoli, ob tem, da mu učitelj individualno pomaga ter še dodatno spodbuja, ter pojasnjuje in razlaga. Predstavitev seminarske naj bi bila samo v namen učenja javnega nastopanja ..."
 
Seminarske (oz. "govorni nastopi") pri meni torej izgledajo tako, da učenec dobi običajno kar obširno navodilo, kako naj se zadeve loti (npr. ko predstavlja kakega pisatelja - najprej seveda osnova - predstavi njegovo življenje, pomen, nato pa mora tudi prebrati kako krajše delo in sošolcem podati povzetek le-tega; pri neumetnostnih besedilih pa mora na primer sam sestaviti potopis, opis itd. - pač tisto besedilno vrsto, ki jo trenutno obravnavamo, kar je včasih kar zahtevno in zanimivo). Poudarek je seveda na govornem delu nastopa - torej lahko dobi odlično oceno, tudi če je na plakatu/predstavitvi le nekaj malega in obratno - tudi če ima vrhunsko pripravljene vizualne pripomočke, iz katerih pa vse od A do Ž prebere, seveda sledi slaba ocena. Mislim, da znam kar dobro presoditi, kateri GN je učenec sam pripravil in kateremu so "ritko brisali" starši. Pomoč staršev je dobrodošla, ampak le v smislu usmerjanja otroka, svetovanja pri pripravi, zbiranja gradiva itd. Ko pa starši naredijo vse v kompletu, se pa na izdelku kar dobro vidi.

Trudim se poiskati teme, ki bi bile učencem zanimive in kar precej otrok je pokazalo veliko kreativnost pri tem. Seveda je veliko tudi takih, ki snamejo referat z neta (vključno s powerpointom in vsem, kar spada zraven) in ga pred razredom samo preberejo (seveda je ocena njihovemu trudu primerna), po drugi strani pa je mnogo tudi takih, ki pokažejo več - npr. pripravijo izročke, preberejo še kako dodatno delo in ga povzamejo, na koncu izvedejo kviz, pozovejo sošolce k debati itd.




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (29.6.2009 16:08:44)

Pa a se ti ne zdi vse skupaj malo "tu mač"? Če realno presodiš smo mi te reči v tako obširni obliki počeli konec srednje šole, večinoma pa na faksu. Osnovnošolcem kot dodatno nalogo to dat se mi zdi resnično malo velik zalogaj - čeprav je res, da ga naredijo - ker ga morajo, nimajo možnosti reči ne, ker je ocenjevano, ker je od tega odvisno stanje njihovih točk za vpis, ker pač ti to zahtevaš... Najbrž še nimaš tako velikih otrok, ali pa imaš enega samega in se svet vrti okoli njega, da tega ne dojemaš na enak način kot jaz, otrokova šola naj bi bila njegova, ne od staršev in naj bi bila fajn, zanimiva in nikakor ne taka, da moraš prebrat tone literature, potem pa še to na kup spravljat (OŠ je to, ne faks) - pojma nimam kaj je vzrok tvojemu razmišljanju, ampak nekaj mora biti. Ker tega zihr ne delate vsega v šoli, vsak otrok  za svojim pc-jem, s tono knjig ob sebi in berete in pišete in skup spravljate med uro sl... pa ti zraven za pomoč recimo vsaj 14 dni vskao uro...saj nimate toliko časa, UN so res zelo obširni, težko verjamem,d a si to lahko privoščiš, v bistvu spet otroci to sami delajo doma kot neke vrste projekt, odnese pa sošolec od sošolca skoraj nič, še tisti ki dela, odnese nekaj od tega samo v primeru, da mu je tisti pisatelj zanimiv že sam po sebi, oz. po njegovem delu.

POglej, jaz na to tako gledam, tudi če cel pedagoški svet ne (pa mislim da se marsikdo vseeno strinja z mano). Iz praktičnega vidika se mi zdi vse skup zguba cajta. Boljše je, da se v tem času klasične pesmi učijo na pamet, jih bodo vsaj približno znali še pri 40., pa imeli neko predstavo o pesnikih, al pa da berete v šoli neko knjigo na glas al pa vsak posebej potiho, če malo karikiram, več bodo odnesli...




pelin -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (29.6.2009 22:34:58)

Se strinjam s tabo Gina. Tudi sama sem dvakrat mamica in mi gredo te seminarske resnično na živce. Poleg vseh tvojih naštetih stvari, mene moti tudi to, da s tem pričnejo že v prvem razredu. Za marsikaterega otroka je predstavitev seminarske pred celim razredom pravi pekel. Ni vsak za javno nastopanje in izpostavljanje!Marsikateri otrok v tisti tremi in stresu pozabi še tisto, kar je že zdavnaj znal. Saj je res prav, da se učijo nekih osnov komunikacije in nastopanja, vendar je to izpostavljanje že v prvem razredu čisto mimo.Takšna je moja izkušnja, ki resnično ni pozitivna, saj je moj otrok,(tisti, ki je bolj zadržan), večkrat  zvečer pred predstavitvijo naloge,od treme, težko zaspal.Skratka, po moje ima vse skupaj več negativnih kot pa pozitivnih strani...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] 




cmokec -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (29.6.2009 23:07:10)

Sara je končala 2 razred in najbolj sem si zapomnila sledeče.

- vsaka pohvala v zvezku jo je tako razveselila, da se je trudila in sodelovala še bolj kot prej. Učiteljica uporablja štampiljke, izpisuje besede BRAVO, PRIDNA, ZELO LEPO, ... zraven besed nariše nasmejanega sončka, dvignjen palček.
- če je učiteljica ocenila, da bi Sara zmogla več, ji je to vedno lepo razložila, ne da bi ji dala občutek, da je bila neuspešna. Primer pri spoznavanju okolja, ki ga je ućiteljica omenila na govorilnih: O kako lepa risbica. Kaj misliš, bi lahko narisala še kakšno rožico v dolini, pa več dreves na hribu? Je v gorah že sneg, ali se vidi skalovje? Tak pogovor je dal Sari v bistvu navodila, pa vendar se je Sara odločila sama, le učiteljica jo je usmerjala in ni imela občutka, da kaj ni naredila najbolje.
- starše je vedno v beležki obveščala o vsemogočem: neurejena puščica, grdo kašlja, spor s sošolkami, ...

Motilo me je sledeče:
Otrokom je v prvem razredu dovolila kar veliko svobode in so se večinoma učili s pomočjo igre. Primer: barve in oblike so se učili tako, da so se igrali in like sestavljali sredi učilnice z Lego kockami. Obdelali so celoten učni program, a otroci so le redko sedeli zbrano za mizo in jo tiho poslušali. Sedaj v drugem razredu je bila učiteljica ista, a (moje mnenje) zaradi načina podajanja snovi v prvem razredu sedaj trpi avtoriteta. Ker letos je bilo pa potrebno sedeti v klopi, pisati, brati in računati, pa je imela same klepetulje in je težko vzpostavljala red v razredu.
Kazni za klepetanje ne obstaja in če ni kazni se vsaj pri naši tretira, da je dovoljeno. Opominjala je nas starše, naj se z otroci doma pogovorimo, da bodo manj klepetavi, ampak reda v razredu pa starši ne moremo narediti.

Izključno zato upam, da drugo leto dobijo drugo učiteljico, da jo bodo enostavno drugače obravnavali in bo lažje naredila red med poukom.




krfjolca -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (30.6.2009 9:38:21)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Pa a se ti ne zdi vse skupaj malo "tu mač"? Če realno presodiš smo mi te reči v tako obširni obliki počeli konec srednje šole, večinoma pa na faksu.


Ne, ne zdi se mi tu mač. Tu mač bi bilo, če bi moral vsak učenec biti vprašan 3x na konferenco, da bi zadostili zakonu glede števila potrebnih ustnih ocen. Ker na koncu itak vedno pridemo do tega - jasno, namen je pridobivanje ocen, kaj pa bo drugega. Če bi bilo drugače, bi v šoli pač ves čas brali Harryja Potterja ali pa stripe.

Se mi pa še zdaleč ne zdi obširna oblika referata, če mora učenec izbrskati za par minut govora o življenju Ivana Cankarja in prebrati Skodelico kave, no [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Ali pa pripraviti opis lastnega kraja, pripraviti referat o življenju na gradovih (za takšne teme se kar grebejo ...), itd.
Saj ne zahtevam od njega, da bo prebral 3 romane o Cankarju. Če pa v knjižnici prefotokopira 1 stran iz enciklopedije in poišče nekaj podatkov še na internetu, ga pa tudi ne bo pobralo od garanja!

Sicer pa vprašaj učence, kaj imajo raje - da so vprašani ali da pripravijo govorni nastop. 99 % ti bo odgovorilo, da slednje. Saj dobro vejo, da se moraš pri GN za negativno oceno že kar potruditi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] Če želiš, ti pošljem razčlenjene kriterije, da boš videla, da ni tak bavbav.  Me pa bolj zanima, v čem bi bilo učenje klasičnih pesmi na pamet boljše od priprave seminarskih nalog? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ker slednjega se pri meni otepajo kot hudič križa, pa se morajo naučiti ubogi dve pesmi na leto!

In ne, seveda ne pripravljamo govornih nastopov v šoli. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Dobi pa vsak individualna navodila, na voljo sem mu vsak dan, če me želi kaj vprašati, dan ali dva pred nastopom pa izdelek vedno prinesejo, da skupaj pogledava, kaj še manjka in kaj bi bilo bolje izboljšati.


PS: Ja, res imam še majhne otroke, ampak ko bosta v šoli, bi si želela, da bo tudi njuna učiteljica imela tak način dela.




Anuška79 -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (30.6.2009 12:45:55)

Kot učiteljica se popolnoma strinjam skrfjolco. Pa ne učim slo. V dobi, ko mi učenci lahko osnutek pošljejo kar lepo na mail, jim ga popravim in pokomentiram, pa potem po želji še parkrat pregledam, se vse da. Če se hoče seveda.

Ko sem spraševala učence, kaj bi raje - bili ustno vprašani ali naredili 'projekt' kot mi temu pravimo, so bili vsi razen dveh, ki sta ujeta v škripce staršev s pretiranimi pričakovanji in sta popolnoma nesamostojna (vse domače naloge so narejen brez napakice, ker starši ves čas sedijo zraven, vsaka ocena je vzeta pod drobnogled, otrok je pod pritiskom 'kaj bo pa mama rekla' vsakič ko je vprašan ipd., ampak to je že druga zgodba). Delamo pa mi projekte delno v šoli in delno doma (& uporaba dopisovanja po netu pri višjih razredih). 

Največji problem sem pri projektih zasledila pri starših, ki imajo občutek, da z izdelavo projektov v šoli nimajo kontrole nad otrokovim izdelkom. Pa jim poskušam dopovedati, da želim, da projekt izdelajo SAMI in zato le določene stvari lahko naredijo SAMI doma, ostalo pa morajo narediti pri  meni v razredu, ampak nekateri se s tem nikakor ne morejo sprijazniti. Najbolj absurden primer: popolnoma sposobnega otroka je mama (sama učiteljica [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/sad.gif[/image]) 'prisilila' da je doma izdelal projekte po naslovih učencev ene generacije pred njim in se jih naučil na pamet, da je potem kao znal izdelati svoj projekt pri pouku. Pa sem več kot enkrat razložila kaj in kako in je vsak učenec lahko pred predstavitvijo prišel pokazat izdelek po n - krat, če je želel, ampak ...

Z neta preplonkani referati so pa pri meni obsojeni na 1 ali max. 2. Višje se sploh ne pogovarjamo.




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (30.6.2009 22:21:52)

Žal mi je, da tako razmišljate. Resnično mi je žal. Otroci s tem ne pridobijo nobenega znanja. Same sebi so te reči namen.
Pri nas moji otroci menijo tako, kot sem napisala. Z nobenim od njiju ne delam doma ničesar, nimam nobenih pričakovanj sploh, zame je edino merilo njunega znanja to, da sta splošno razgledana, ne pa ocene. Večino tega znanja dobita drugje kot v šoli. Tudi imata zelo različne ocene. Davno tega sem to pri sebi razčistila, da ocene niso merilo ničesar, niti ne odsevajo znanja ali česrkoli sploh, da so same sebi namen in da ne bom nikogar obremenjevala s tem, da je za življenjsko srečo mnogo bolj pomembno,d a ni ves čas pod stresom, pa da se zna razvedrit in dobro preživljat svoj prosti čas, ki ga je že tako malo...zaradi števila ur, preživetih v šoli + dodatnih obremenitev, ki jih šola nalaga recimo s kakimi domačimi nalogami brezveznimi, pa še s seminarji, da o učenju sploh ne bi... Pa tudi menim, anuška, da nimaš pravih informacij o tem, kaj jim je fajn. Morda jim je bolj fajn naredit referat ravno zato, ker vedo, da ga bodo na nekoga obesili, ali preplonkali, pa da jim ne bo treba znati, ali da jih ne boš iskala v neznanju pri spraševanju ali kaj podobnega, milion vzrokov je lahko zadaj. Tudi ni važno, kaj otroci radi delajo, ampak kaj odnesejo - to je bistvo tvojega dela.
Skratka, meni je glede na učiteljsko populacijo kristalno jasno, da se deli na dva pola - med tiste, ki te reči jasno vidijo tako kot jaz in na neumorne zagovornike tega, da če bo otrok kar naprej garal cele popoldneve (se pravi 7 ur dopoldne, najmanj ura in pol nalog doma, pa še seminar, potem se naj začne pa sproti učiti - kdaj ima pa cajt živet?), da se bo naučil delat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], čeprav je delo sizifovo, pa najsi gre za tone domačih nalog, ali pa za referate, seminarje. Iz tega razloga niti ne upam,da bo koga od slednjih pamet srečala, preveč takih sem v lajfu srečala in me je izučilo. Dekleta, ve kar nalagajte otrokom, saj bodo preživeli in srčno upam, da se vam vrne pri vaših otrocih s trojno mero nazaj, ker besed itak ne razumete, rabite dejanja.
Naaajhujša reč, ki sem jo danes prebrala je pa ta, da te reči počno na nekaterih šolah že v 1. razredu. No te učiteljice pa so za moj osebni okus mal "prismojene" in zelo nerazsodne in ostali stroki sramoto delajo. Žal mi je,da se komu take reči dogajajo.




pingo80 -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (30.6.2009 23:04:07)

Se moram oglasiti, ker mi ne da miru. Sama učim v prvem triletju in ne Gina, ne sodim med prismojene in nerazsodne, čeprav imamo na naši šoli "seminarske naloge" že v 1. razredu. To niso seminarske naloge, o katerih ste govorile zgoraj; gre za govorne nastope. I te govorne nastope nimamo samo mi ampak vsi prvošolci, saj to od nas zahteva učni načrt za slovenščino. Naj prepišem iz učnega načrta, kaj je cilj govornih nastopov:
- Pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino.
- Spontano govorno nastopajo pred skupino.
- Govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo), in to tako, da ob učiteljevih vprašanjih (in slikovnem gradivu) opišejo svojo najljubšo žival/predmet na sliki, pripovedujejo o dogodku, ki so ga doživeli, predstavijo, opišejo in označijo sebe ...
Pri meni otroci sedijo v krogu na stolih in pripovedujejo; eno leto so pripovedovali po "televiziji" (izdelani iz škatle), sedeli na posebnem stolu, pa tudi pri meni v naročju. Stresno ali pa ne - odvisno kako to izvede učitelj in kako si otroci zaupajo med seboj.




paulina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 8:35:41)

Gina, a take učiteljice tudi zares obstajajo? Kaj bi pa rekla na to, da mora naš dislektik za izboljšanje ocene narediti plakat in ga predstaviti? Smo poskusili, da ga je naredil sam, pa je dobil zadostno, zdaj pa cela družina dela te plakate, še posebej očka je zagrižen, ampak on ima pa zares doktorat, potem pa z zanimanjem pričakujemo oceno. Ja, pa več kot 3 ni. Je naš doktor precej razočaran.
Potem, učitelj, ki napove spraševanja? Pri nas tudi otroku s PP ne pri vseh predmetih. ...išče dobre reči...Pri nas so povedali, da jih pri našem otroku nekako ni.

LP






krfjolca -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 9:42:48)

Gina, spoštujem tvoje mnenje - vendar je moje drugačno. Otroke vzgajamo za družbo in ta je pač tako naravnana, da se je za dobre rezultate potrebno potruditi. V šoli so to pač ocene, v življenju pač kaj drugega - napredovanje v službi, boljša plača, itd. Ocene so zunanja motivacija, jasno, ampak kakšno motivacijo boš pa dal osnovnošolcu? Naj se nauči angleške nepravilne glagole, "ker je dobro, da jih zna?" Nauči Prešernovo Zdravljico, ker je fino, da jo pri 40ih odrecitira na kaki obletnici? Nauči kotne funkcije, da mu bo pri 30h prišlo prav, ko bo kaj delal po bajti? Ja, valda.

PS: Ne poznam enega osnovnošolca na predmetni stopnji, ki bi ga šolsko delo tako obremenilo, da ne bi imel časa uživat življenja.




Anuška79 -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 9:48:38)

tudi menim, anuška, da nimaš pravih informacij o tem, kaj jim je fajn. Morda jim je bolj fajn naredit referat ravno zato, ker vedo, da ga bodo na nekoga obesili, ali preplonkali, pa da jim ne bo treba znati, ali da jih ne boš iskala v neznanju pri spraševanju ali kaj podobnega, milion vzrokov je lahko zadaj. Tudi ni važno, kaj otroci radi delajo, ampak kaj odnesejo - to je bistvo tvojega dela.

Glej, če me otroci sami sprašujejo, kdaj bomo pa spet delali kak projekt in me dobesedno 'pregovarjajo' za projekte, potem ne bi rekla, da so moje informacije napačne.  In če smo natančni, gre pri meni za tuj jezik, kjer so teme od opisov svoje sobe, do pisem božičku, pisanju o svojih najljubših pevcih, no edino v devetem in občasno osmem imamo 'predpisane teme', katerih namen je seznaniti se s kulturo jezika, ki se ga učijo. Teme so pa tudi zanimive - vraževerja, glasba, hrana, praznovanja...S tem da dobijo jasna navodila kje in kako informacije dobijo. In če delamo projekte, dodatne domače naloge ni.

Sicer pa si se odločila, da vse kar diši po 'seminarski' (ne vem od kdaj ta izraz za OŠ izdelke), ki pa je v resnici le malo daljši spis, o katerem potem še nekaj ustno povedo, nesprejemljivo.






Arwenko -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 10:08:49)

Nimam svojih otrok...ampak če se samo malo spomnim nazaj svoje OŠ, se moram popolnoma strinjat z Gino. Pa ni problem toliko v tem, da nebi zmogel kaj naredit, problem je, da učitelji sploh posamičnih predmetov pozabljajo, da niso eni in edini, ampak da je imel otrok tisti dan vsaj 5 ur, če ne še kakšno več in da skoraj ni izjeme, kjer nebi dobil kakšne naloge. In čeprav se zdi npr.  en "projekt" napisat pri angleščini pismo božičku malenkost za en popoldan se pozablja, da dobi otrok na dan 3, 4 ali 5 takih projketov in da to pol ni več pol ure, ampak ura, dve ali pa bog ne daj celo 3 in meni se je vedno zdelo too much...mislim 6 ur sediš v šoli, pol boš pa še 3 ure doma delal?!? Itak ti to ne uide kasneje v srednji in to...ampak a se vam ne zdi recimo za 10 let starega otroka pa to preveč?

Ne vem, pač govorim iz svojih izkušenj. Jaz sem pač imela to srečo, da na podlagi svoje sposobnosti v osnovni šoli praktično nisem nikoli odprla zvezka in nisem potrebovala učenja, ampak moje sosede, prijateljice pa so ga, pa ne za odlično oceno, ampak za čisto povprečno trojko ali mogoče štirko, zdaj pa to prišteješ k zgoraj napisanemu...ne vem no.

Ena je napisala, ja že v prvem razredu morajo naredit nastop...vredu, zakaj pa ti z njimi v šoli ne pripravljaš nastope in ga potem naredite tako kot si opisala? Zakaj bi moral otrok se doma pripravljat na nastop...dajte se v šoli pogovarjat najprej skupaj o nastopu in ga aktivno pripravljajte med poukom, tako kot pričakujete da se bo pripravil doma in ga potem izvedite.

In ja...tista ki je napisala, da se otroci grebejo rezultate, a ste malo pozable kako ste ble same v šoli? To je zato, ker če si vsaj malo inteligenten boš to poiskal na internetu, malo spremenil tekst da nebo copy paste in ti dobra ocena ne uide, druga opcija seveda, pomagajo starši, sprintajo, računalniško obdelajo, pol manj dela, jasno da se grebejo za projekte. Pa ne zato ker bi jim bli tako všeč, ampak ker je to princip najmanjšega odpora, zato ker danes nardiš, jutri te boli k****, aja pa še če smo si pri slovenščini ali zgodovini razdelili projekte, pol ti nikoli ni blo treba brat celega učbenika, ampak samo par strani, ker ostalo so kao nardili drugi, pa razdelili izpiske...ki jih odkrito povedano, nikoli ni noben prebral. No skratka...projekti če danes gledam nazaj na njih niso spodbujanje samostojnega dela, ampak nategovanje samega sebe, iz današnje odrasle perspektive.




Anuška79 -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 12:29:55)

 
IZVIRNO SPOROČILO: Arwenko

In čeprav se zdi npr.  en "projekt" napisat pri angleščini pismo božičku malenkost za en popoldan se pozablja, da dobi otrok na dan 3, 4 ali 5 takih projketov in da to pol ni več pol ure, ampak ura, dve ali pa bog ne daj celo 3 in meni se je vedno zdelo too much...mislim 6 ur sediš v šoli, pol boš pa še 3 ure doma delal?!? Itak ti to ne uide kasneje v srednji in to...ampak a se vam ne zdi recimo za 10 let starega otroka pa to preveč?





Očitno je bilo spregledano, da sem jasno napisala, da se večino dela naredi v šoli, pri pouku, kaka malenkost (poišči slike v časopisih npr.) za 5-10 min dela pa doma. Sicer je pa Gina napisala, da to je pa OK, ampak menda to pri nas ne prakticiramo. Kao. Zdaj pa ne vem ali sem jaz malo smotana ali ni jasno, da sem točno to napisala - hotela sem povedat, da se tud s strani učitelja vodena seminarska/referat/ projekt da speljati samo če je volja s strani učitelja. Napisala sem tudi da ne zagovarajam z neta kopiranih nalog ipd. ter se tudi izogibam temam, pri katerih bi bilo to najbolj enostavno. Današnje šolstvo je čisto preobremenjeno s faktografskimi podatki in piflanjem na pamet. Vodeno pripravljeni pisni izdelki, ki jih učenec pripravlja v sodelovanju z učiteljem in se uči na svojih napakah se meni osebno zdijo ok. Pa ustno bodo tudi menda kaj morali povedati. Sem proti učenju na pamet. Sama vedno spodbujam - naredi miselni vzorec in prosto pripoveduj. Mar tudi tega naj ne bi počela?




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:06:48)

IZVIRNO SPOROČILO: pingo80

Se moram oglasiti, ker mi ne da miru. Sama učim v prvem triletju in ne Gina, ne sodim med prismojene in nerazsodne, čeprav imamo na naši šoli "seminarske naloge" že v 1. razredu. To niso seminarske naloge, o katerih ste govorile zgoraj; gre za govorne nastope. I te govorne nastope nimamo samo mi ampak vsi prvošolci, saj to od nas zahteva učni načrt za slovenščino. Naj prepišem iz učnega načrta, kaj je cilj govornih nastopov:
- Pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino.
- Spontano govorno nastopajo pred skupino.
- Govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo), in to tako, da ob učiteljevih vprašanjih (in slikovnem gradivu) opišejo svojo najljubšo žival/predmet na sliki, pripovedujejo o dogodku, ki so ga doživeli, predstavijo, opišejo in označijo sebe ...
Pri meni otroci sedijo v krogu na stolih in pripovedujejo; eno leto so pripovedovali po "televiziji" (izdelani iz škatle), sedeli na posebnem stolu, pa tudi pri meni v naročju. Stresno ali pa ne - odvisno kako to izvede učitelj in kako si otroci zaupajo med seboj.


Pingo, luba duša, to ni seminarska naloga, to je en sam samcat govorni nastop, ki ga imamo po vseh šolah v Slo. in se nanj pripravljamo na tisoč in en način čez celo leto, da jim potem na koncu ni zoprno nastopit z "vnaprej pripravljeno temo".

btw zelo dobro poznam UN




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:14:58)

IZVIRNO SPOROČILO: paulina

Gina, a take učiteljice tudi zares obstajajo? Kaj bi pa rekla na to, da mora naš dislektik za izboljšanje ocene narediti plakat in ga predstaviti? Smo poskusili, da ga je naredil sam, pa je dobil zadostno, zdaj pa cela družina dela te plakate, še posebej očka je zagrižen, ampak on ima pa zares doktorat, potem pa z zanimanjem pričakujemo oceno. Ja, pa več kot 3 ni. Je naš doktor precej razočaran.
Potem, učitelj, ki napove spraševanja? Pri nas tudi otroku s PP ne pri vseh predmetih. ...išče dobre reči...Pri nas so povedali, da jih pri našem otroku nekako ni.

LP


Ja, obstajajo tako zelo fajn učiteljice, kot tudi zelo čudne. Enako je to kot pri vseh poklicih.
Pri dislektikih obstaja še en poseben problem - na pef-u svoje čase (saj zdaj tudi nisem prepričana da jih) učiteljic niso seznanili s tem, kaj to sploh je. Vse učiteljice, vsaj moje generacije, so si to znanje morale pridobiti kasneje. Nekatere o tem vedo več, druge manj, nekatere skoraj nič. Nekatere celo še vedno menijo,d a se dislektik lahko nauči super tekoče brati, če bo le dovolj vadil[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Večina jih nima pojma, da tu ne gre samo za motnje branja in pisanja, ampak da gre za sklop reči, ki so povezane. Po dolgih letih borb mater in očetov otrok dislektikov po celi slo., celo po večini šol vsaj upoštevajo priporočila oz. če ima odločbo upoštevajo odločbo (pred leti še tega niso, oz. so izdajali priporočila, ki so bila čisto faljena - določili so recimo nadpovprečno nadarjenemu dislektiku ure dodatne pomoči namesto uporabe računalnika za pisanje in podaljšanega časa za kontrolke oz. razrezanih pol in večje pisave...), ne upoštevajo pa povsod še danes ne sklopa reči, ki jih dileksija za sabo potegne. Šola je resnično kontra dislektikom narejena že v osnovi - v svojem principu delovanja mislim. Na nekaterih šolah pa vendarle tudi te reči super fajn laufajo. Imam kolegico, ki se zelo pohvali, kako njenega otroka, dislektika super fajn upoštevajo in razumejo. Vse je vedno odvisno od konkretnega človeka, ki otroka uči. Žal mi je, da imate tako izkušnjo. Zelo žal.




pingo80 -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:28:51)

Gina, iz Pelininega posta sem "razbrala" oz. sem si razlagala, da ona najbrž govorni nastop pojmuje za seminarsko nalogo. Tvoj odstavek v postu pa se je, predvidevam, nanašal na njenega. Ah, sem zakomplicirala. Skratka, ne verjamem, da morajo prvošolci kjerkoli delati seminarske naloge. Upam, da se ne motim.
Končujem, saj *lenc@* ni želela diskusije o tem.




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:29:41)

IZVIRNO SPOROČILO: krfjolca

Gina, spoštujem tvoje mnenje - vendar je moje drugačno. Otroke vzgajamo za družbo in ta je pač tako naravnana, da se je za dobre rezultate potrebno potruditi. V šoli so to pač ocene, v življenju pač kaj drugega - napredovanje v službi, boljša plača, itd. Ocene so zunanja motivacija, jasno, ampak kakšno motivacijo boš pa dal osnovnošolcu? Naj se nauči angleške nepravilne glagole, "ker je dobro, da jih zna?" Nauči Prešernovo Zdravljico, ker je fino, da jo pri 40ih odrecitira na kaki obletnici? Nauči kotne funkcije, da mu bo pri 30h prišlo prav, ko bo kaj delal po bajti? Ja, valda.

PS: Ne poznam enega osnovnošolca na predmetni stopnji, ki bi ga šolsko delo tako obremenilo, da ne bi imel časa uživat življenja.


Kaj ima to veze s tem,d a mu daš brezvezne naloge, ki nikomur, ampak nikomur ne koristijo, samo zato, da bo dobil eno oceno, ker jo pač mora dobiti? Kakšne veze ima to z znanjem kotnih funkcij? Šola pač v precejšnjem % ne nudi znanja. To je z njo narobe. Deluje samo za pridobivanje ocen. Kaj pa mene briga, kaj družba zahteva, že od malega sem vedela, da če nečesa ne bom rabila, da si tega nočem dolgoročno zapomnit, pa menda ja veš,d a na ogromno področjih veliko vem, ker to sem si pa hotela zapomnit, ker mi je fajn, me zanima in uživam v tem - ampak tega mi ni dala šola - temu spoznanju se pa reče "kriminal". In brez skrbi,d a sem zelo dobro skozi prišla tudi brez tega - vseeno lahko dobiš diplomo, tudi brez delanja referatov, domačih nalog, pa podobnih bedarij, za katere sem se že v srednji šoli odločila, da če mi ne koristijo, d ajih delala dolge ure pa zihr ne bom, pa tudi moji otroci bodo gih tako preživeli. In želela sem si, srčno želela, da bi v šolo prišla učit ena generacija, ki bo bolj trezna, kot so bili naši učitelji, pa se mi zdi, da smo samo še bolj čudaški ratali - učimo nesmisle - poglej, morala sem se recimo naučiti ne vem koliko ciljev 2. svetovne vojne - a misliš da je to komu koristilo, da sem zato boljše poznala to vojno? Tratila sem čas za bedarije, ne za znanje, da sem to za dva dni znala. Niso vsi učitelji tolk trapasti, da bi še to zahtevali, res ne, ampak če že UN to zahteva od njih, potem se je temu, da te not potegne v ta špil zelo težko izognit, a ne. Marsikdo se ne zaveda več, da je treba otroke naučit osnov dobro, zelo dobro, da bodo v resnici znali, vedeli, ne pa dajti bedastih nalog, zahtevati balast, nakladati neke bedarije in zahtevati, da to znajo, čeprav tisto nakladanje sploh ne spada v znanje, ampak v nakladanje.

Znati angleške glagole je osnova, poštevanka je osnova, množica tega kar v šolah učimo, pa ni osnova, je en velik balast.

Še to, napredovanje v službi je glih tako en velik bulšit, ker ne pove prav nič o tvojih sposobnostih in še manj o tem, koliko ti delaš, pa je od tega odvisna tvoja plača.
Še to, za moje pojme niti matura (ne le ocena pri predmetu ali testu) ne pove nič o tem, koliko nekdo v resnici dolgoročno zna, niti mu ne da nekega dodatnega znanja ali vrednosti v lajfu in je en sam velik nepotreben stres - za koga, za malomeščanske duše, ki se s tem morda dokazujejo al kaj?? ne štekam.

Vse skupaj pove meni osebno za moje osebno dojemanje samo to, da živimo v gnili družbi, ki ima gnile vrednote. Nič, ampak nič pa ne pove to o tem, da je to prav, ok ali dobro. Če jaz v svoji duši vem, da nekaj za otroka ni dobro, tega ne bom delala, ne bom mu takih nalog dajala, niti me v to ne bo nihče prisilil. Če pa ti ali kdorkoli drug meni, da če je že družba taka, da bo pa še on, pa tudi ok, to pove nekaj samo o njem samem.




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:40:03)

Očitno se ne razumemo pod pojmom seminar. Ponavljam, govorim o seminarskih nalogah in referatih, ne o govornih nastopih. Pri mojem sinu imajo zelo veliko tega pri menda skoraj polovici predmetov, pri hčeri pač ne. Pa gre za isto šolo, za dve leti razlike in za druge učitelje. Gre za reči, ki vzemejo ogromno časa, ne govorim o eni uri, ampak o kar nekaj celih popoldnevih branja, brskanja, pisanja, urejanja... Kakšna ena ura dela???? Do ene ure nalog na dan se meni zdijo sprejemljiva stvar. Cel teden popoldanskega dela po par ur na dan pa mi je bolno od učitelja, da tako delo da. O tem govorim.
Govorni nastopi so del pouka in jih ne jemljem za seminarske naloge, ker gre za dve različni stvari. Tudi pri mojih hčeri pri angl. opisujejo božička, pišejo svoje pesmice, pa take reči, ampak to so naloge za 10 minut, to niso niti seminarji niti referati. Da ne bi kdo zamenjal še to - vedno kadar gredo na ekskurzijo morajo napisati popolno obnova vsega dogajanja, ki jo tudi pogosto ocenijo. Tudi to se mi zdi malo čudaško, ampak ok, ne terja več kot ene ure dela, zato tudi to ne spada v kategorijo referatov.

Očitno nimate še otrok na višji stopnji oš, ker sicer bi vam bilo jasno, o kakšnih obremenitvah je govora. Dokler si "samo" učitelj, ne v vlogi starša na predmetni stopnji, ti žal še ni jasno, kako naši otroci živijo. Tudi meni ni bilo. Ali pa imate tako zelo prijazno šolo, da se to na njej ne dogaja. Pa da ne bo pomote, šola mojih otrok je v principu sicer (če izvzamem referate) za moje pojme ena zelo fajn šola, vsekakor pa boljša, manj storilnostna in z mnogo bolj prijaznimi učitelji, kot je bila prejšnja šola mojih otrok.




Anonimen -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:43:58)

Uf, seminarji, meni so sli tudi na zivce [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image].

Ker je bilo kr neki, cisto zapravljanje casa in prepisovanje. Saj se mi zdi, da je takrat trsica hotela dobro, da pac nekaj pocnem dodatno, samo mi sploh ni bilo vsec. K sreci je obupala tako hitro kot jaz [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Se danes se spomnim, kako mi je slo na zivce, neki pri spozavanju narave. Ko bi me vsaj v hosto poslala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], ne pa med bukve.




Felicita -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (1.7.2009 21:58:27)

no, jest ponavljam svoj odgovor iz ene teme in še vedno stojim za njim

prepisovanje in kopiranje... hm, ne vem no, meni so starši vedno pregledali in poskrbeli, da nisem nič kopirala. to da otroci to počnejo neovirano in predvsem brez slabe vesti je pomoje tudi problem vzgoje in staršev. in potem to niso več samo seminarske, pa ratajo eseji v sš, pa domača branja, poročila,... in potem glej no glej, otrok a) ne odnese od tega nič in b) ima slabo končno oceno/slabo piše maturo/slabo piše eksterce, ampak kriv pa seveda ni on (ali starši, for that matter)! če nekdo naredi sam seminar, pregleda kup literature in virov (in ne samo glavno wiki stran) potem od tega mnogo odnese. ampak če otrok reče 'to je bedno, kaj bom jest delu, bom kr skopiru' in še starš reče 'res je bedno'... potem pa smo kjer smo.
pri nas je prof. v 1. letniku sš vrnila domača branja... začela je pa tako, da je javno izpostavila tiste, ki so jih skopirali z interneta. gor je blo napisano 'skopirano z http://www...' in ocena 1... nikoli več ni nihče ničesar skopiral. niso prfoksi tok neumni no (vsaj večinoma).
pa še to - tega bo še kr neki... tako čez oš, potem v sš sploh, bolonjski sistem faksa je pa itak mahnjen na seminarje - vsaj 1 na predmet.


jest k seminarjem (tudi na faksu) še vedno pristopam z odnosom 'se bom naučila neki več o nečemer, kar me zanima ali pa o nečem, o čimer nimam pojma' in 'najlažji način za dobit (dobro) oceno' (ampak ok, jest sem easily impressed, mene je še kaskada kemijskih reakcij zaposlila za 3 dni da sm bla na konc čist fascinirana). Res pa je, da sem se jest šele v sš na 'knjižničnih in informacijskih znanjih' naučila kako pravilno iskat podatke in jih presodit - to bi blo imho potreba prestavit nekam na začetek druge triade (ne tok obširno, ampak vsaj osnove), pa bi se prišparal velik časa in živcev.

aja, pa še to - ne podpiram pa variant v smislu 'če ni barvno sprintan je ena ocena manj' - to je blago rečeno retardirano, vedno je pomembna vsebina, zelo redko kdaj oblika.




paulina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (2.7.2009 13:58:38)

Gina, hvala za odgovor. Računalnik so mu omogočili, vendar, če ga nabavimo mi in smo odgovorni za njega. Tako da - ne vem , no, si ne upamo. Lhko pa ga uporablja doma.
Ne vem več, kaj je to seminarska, kaj pa je govorni nastop. Pri nas so rekli, da naj si govorni nastop pripravi na plakatu ali pa v obliki seminarske naloge. Pa naj bodo slikce rajši na foto papirju, fotografira naj sam, pa bo boljša ocena. Ampak kaj, ko je moral 2krat ponavljat, da je dobil 2. Noter pa ne sme gledat, ker je ena ocena nižje. Drugo leto bo IP vsekakor malce obsežnejši kot letos 3 strani. Samo kaj, ko je glavna stvar razumevanje disleksije v celoti. Recimo, učiteljica za slo zahteva, da test piše s pisanimi črkami, čeprav on avtomatično vse piše z velikimi, na koncu pa napiše, da bi mu vseeno upoštevala, če bi pisal z velikimi. Obenem pa mu ne da točk, ker je delal iz 3. odstavka, namesto četrtega. A ni to J...?

LP




Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>