IZVIRNO SPOROČILO: mini86
bom pol k bo šou spat gor prlepla kaj sva učeri delala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Živjo po dolgem času!
Se opravičujem ker sem vas zanemarjala ampak imela sem opravičljiv razlog. Rabila sem čas da sem prišla k sebi.

Namreč kakšnih deset dni nazaj sem doživela šok leta. Čisto zares. Nikoli si nisem mislila da bom kaj takega doživela. Pravzaprav od takrat samo razmišljam kdaj in kako in komu sploh povedati. Ampak sem se odločila, da vam lahko zaupam, kar bo pač bo, in vam zato svečano in presrečno sporočam, da se pridružujem klubu nosečk. Ja, resno. Zakaj šok? Ker z mojim tega nisva planirala, ampak je ratalo mimogrede, medtem ko sva "pazila"(s tem mislim to, da se on umakne kakšno sekundo prej). Ko mi je M zamujala že več kot en teden, se mi je posvetilo da se verjetno nekaj dogaja. Pa sem šla iz službe eno uro prej, s testom v torbici, tresoča in bleda kot najstnica, direktno domov in v kopalnico lulat. Črtice so bile tako krepko vidne, da bi jih videla tudi iz letala. Sedela sem na tleh v kopalnici še 45minut in jokala in se tresla. Mojbog, od zdaj naprej pa res verjamem v usodo. Kako je to ratalo, mi res ni jasno. Je pa moj potem priznal da mu je morda pa res malo... ušlo. Če bo vse po planu, bomo torej avgusta štirje.
Tako nepričakovano je prišlo vse skupaj, da še zdaj ne morem verjet. Saj sva oba presrečna, ampak vseeno šokirana. Ko se zbudim zjutraj moram najprej pomislit ali je sploh res. Do pregleda se mi bo po mojem kar zmešalo. Vsi se ubadajo z novoletnimi zabavami in smrekicami, meni pa nonstop brni v glavi samo to.
Morm še malo delat, ker sem v službi. Se oglasim še kasneje.

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Živjo po dolgem času!
Se opravičujem ker sem vas zanemarjala ampak imela sem opravičljiv razlog. Rabila sem čas da sem prišla k sebi.

Namreč kakšnih deset dni nazaj sem doživela šok leta. Čisto zares. Nikoli si nisem mislila da bom kaj takega doživela. Pravzaprav od takrat samo razmišljam kdaj in kako in komu sploh povedati. Ampak sem se odločila, da vam lahko zaupam, kar bo pač bo, in vam zato svečano in presrečno sporočam, da se pridružujem klubu nosečk. Ja, resno. Zakaj šok? Ker z mojim tega nisva planirala, ampak je ratalo mimogrede, medtem ko sva "pazila"(s tem mislim to, da se on umakne kakšno sekundo prej). Ko mi je M zamujala že več kot en teden, se mi je posvetilo da se verjetno nekaj dogaja. Pa sem šla iz službe eno uro prej, s testom v torbici, tresoča in bleda kot najstnica, direktno domov in v kopalnico lulat. Črtice so bile tako krepko vidne, da bi jih videla tudi iz letala. Sedela sem na tleh v kopalnici še 45minut in jokala in se tresla. Mojbog, od zdaj naprej pa res verjamem v usodo. Kako je to ratalo, mi res ni jasno. Je pa moj potem priznal da mu je morda pa res malo... ušlo. Če bo vse po planu, bomo torej avgusta štirje.
Tako nepričakovano je prišlo vse skupaj, da še zdaj ne morem verjet. Saj sva oba presrečna, ampak vseeno šokirana. Ko se zbudim zjutraj moram najprej pomislit ali je sploh res. Do pregleda se mi bo po mojem kar zmešalo. Vsi se ubadajo z novoletnimi zabavami in smrekicami, meni pa nonstop brni v glavi samo to.
Morm še malo delat, ker sem v službi. Se oglasim še kasneje.