|
Udb -> RE: Junijke 2011 (15.2.2011 11:49:49)
|
Moja izkušnja - tko realno in ni mišljeno, da bi se morala zdaj kera bat (ne maram pa olepševanja). Bila sem 8 dni čez rok, zato so se odločili, da porod sprožijo. Tako sem dobila tabletko za mehčanje materničnega vratu (okoli 10 dop). Okoli 18 so me prestavili v porodno sobo in takrat popadki še niso bili hudi. Babica pri porodu je bila super, čisto na koncu je prišel mimo še ginekolog. Popadki - najhujše mi je bilo zadnjo uro preden lahko začneš pritiskat. Takrat sem res mislila, da ne bom zmogla, ker so popadki v eno, brez premora (ja, žal se nisem odločila za EA). Potem sem se v zadnji fazi raztrgala, pa še prerezali so me. Šivanje je potem še bolj bolelo, ker se gin ni zdelo vredno počakati, da anastezija prime...kr neki. Z mojim malim piščančkom je bilo k sreči vse ok. Ljubezen na prvi pogled.
Potem pa tiste dni na oddelku...katastrofa. RES! Pa se ne smatram za hudo zahtevno osebo. Ampak prijazna beseda pa kakšen nasvet - to bi pa pričakovala, sploh kot prvorodka, ki še otroka ni znala prijet! Ma kaki! Nesramne sestre, aroganca, slaba volja ob vsakem vprašanju...to me je vse bolj bolelo, kot pa šivi. Tako nama dojenje ni steklo, mleka ni bilo (ne rečem, da bi ob prijaznih sestrah bilo). Komaj so naju spustili domov, seveda so mi dali vedeti, da sem slaba mati, ker nimam mleka.
Če bi morala samo še en dan ostati tam, bi resno znorela. Saj mi je zdaj, ko bpogledam nazaj žal, da nisem kaj rekla nazaj. Ampak je pa res, da si rahlo prestrašen, razbolen, ne veš če delaš prav...pa tudi tak človek nisem, da bi se prepirala. Tokrat ziher ne bo tako, ker se bom 100% postavila zase, pa če to pomeni, da moram do direktorice bolnice. TAko da tista misel - kot se obnašaš sam, tako se bodo obnašali do tebe v Nm porodnišnici ziher ne velja.
|
|
|
|