|
trezika -> RE: Marčevke 2009 (13.3.2012 10:00:22)
|
Dan!
Se javljam po dokaj napornem vikendu..... ne tako fizično kot psihično... v soboto sva šli z Marušo na Koroško k mojim in sem na Muti eno punčko skoraj povozila.... pa ko rečem skoraj, to mislim, da je šlo za mm... mislim, da še zdaj nisem prišla k sebi... edina sreča je bila v tem, da sem se že zelo počasi peljala, ker sem peljala proti semaforju s prižgano rdečo lučjo, pa sreča je bila tudi v tem, da sem gledala ti dve punčki (nekje okoli 8 let bi jima dala), ko sta šli po pločniku... potem pa je ena kar na cesto skočila, pred moj avto... zapremzala sem tako, da mi je avto ugasnil, pa Marušo sem skoraj imela na prednjem sedežu.... je pa imela mala srečo, da sem bila v tistem trenutku v takem šoku... drugače bi šla ven iz avta in jo tako nasekala, da ji jasno ne bi bilo....
No, doma je hb vse ok, ata se super počuti, Maruša je presenetila na polno, ko je tako lepo skrbela za njega, nič se ni nazaj držala, kot je imela do zdaj navado... šla je k njemu na posteljo, pesmice mu je pela.... skratka, lepo sta se imela... v nedeljo pa so tako bli Maruša, ata in mama sami skoraj cel dan, ker sem šla jaz k sestri na obisk... to pa je potem drugi del psihičnega napora tega vikenda.... sestra ima očitno neko krizo, ampak veliko... po vsej sili bi rada šla domov, ampak je več kot očitno, da še ni pripravljena.... če bi poznale mojo sestro, bi vedele o čem govorim... stara je 23 let, ampak nima nobenih planov za naprej, kar pa je najhuje, nima nobene motivacije... en del ji lahko mi nudimo, ampak ostalo pa je na njej.... pa zdaj sem šele videla, kako je ona jezna na vse nas, ker smo se je na ta način znebili, pa da nam je vseeno za njo... nikakor si ne more v glavi spravit stvari na svoje mesto... in me je začelo ful skrbet... ker če bi šla zdaj, v takšnem stanju domov, je v roku 14 dni tam kjer je bila pred komuno.... sploh ne vem več kaj naj si mislim....
|
|
|
|