|
violinski -> RE: Avgustovke, kje ste (15.4.2006 22:33:52)
|
Spet sem jaz.
Nanka, žal mi je, da je tudi Zoja zbolela, vidiš, jaz pri teh boleznih, ki tako 'premečejo' vse življenjske plane vedno rečem, da je življenje tisto, kar se ti zgodi, medtem, ko ga planiraš. Upam, da bo kmalu spet zdrava, čeprav bo treba ponovno na ostale preiskave. Mogoče pa se do tedaj stanje spremeni, pa ne bo več treba v bolnico.
Midva sva se te dneve tudi veliko potepala, vendar je v najinem primeru to malo slabše, ker Aljoša nikakor noče zaspati v vozičku, če pa že, zaspi samo za 40 minut in je potem popoldne tako crknjen, da samo zaradi te utrujenosti ne more zaspat. Aja, pa doma bi ves čas stal. Ko je ugotovil, da lahko malo sam stoji, če se drži za igralo, je skoraj ponorel, ko ga noge niso več držale in se je sesedel. Ima tudi črnico sredi čela, ker mora tako hitro okrog vogalov, da se tu pa tam zaleti. Tokrat se je v podboj od vrat. Oja, pa v petek se mi je prevagal z ležalnikom vred dol s kavča (ne čisto na tla), ko sem ga za 1 sekundo odložila, da sem si šla obut nogavice. Ena šola več, k sreči se je samo prestrašil, ni si naredil nič.
Tamala, tudi Aljoša se buni, če mu kaj vzamem ali ne dovolim, še najbolj, ko zmanjka hrane in bi on še jedel.... Te potolažim, še huje bo. Ko bo Ema stara dve leti, bo še ihtala in cepetala in mogoče se bo kdaj na tla vrgla, kar ni nujno, je pa zelo pogosto. Pa ko se zbudi, ga tudi jaz pustim, da malo sam posedi in se dokončno zbudi, saj tudi sama ne maram takoj vstati, ko se zbudim, ampak rabim nekaj časa, da pridem k sebi (meni je vsako prebujanje šok :))) )
Bravo za tiste, ki že jeste samo pretlačeno hrano, tudi jaz sem to danes uspešno preskusila. Sem mislila, da bo Aljoši delalo večje preglavice, pa ni z ničemer pokazal, da bi ga motilo.
Utrujenost sem jaz že prestopila - zvečer visim na računalu cca. do 10h, zraven imam prižgan TV, potem se pa lotim dela, ker nekaj pomagam moji sestri in sem pokonci do 1:30 ali 2h. Potem dam Aljoši med 7 in 8 uro za jest in poskušam še vsaj za eno uro zaspati, če mi dovoli.
Aljoša je vedno bos, oz. v nogavičkah, za ven sem mu kupila ene mehke teniske v trgovini Pikapolonica - praktično so brez trdnega podplata, spodaj imajo rahlo utrjeno usnjeno osnovo, na njej pa tiste bunkice proti drsenju. Kupila sem jih pa samo zato, da nimam zoprnega občutka, da je zunaj v nogavicah. Pred tem sem imela za ven tiste ABS nogavice, ki se dobijo v trgovinah DM. So ful perfektne.
Haha, tista kitajska metoda napovedovanja spola je pa po preverjeni statistiki natančno 50% verjetna :))) Menda so delali o tem anketo med ženskami, ki so že rodile in je prišel ven tak rezultat. Sem vam pa ful hvaležna za teorijo o hitrosti (Y) in vztranjnosti (X) spermijev, tega nisem vedela in sem hitro zaupala še možu. Če se bova še kdaj odločila.... :)) Zdaj ne, zdaj gremo na Mireno in načeloma je učinkovita 5 let. Morda, ko bo ta čas minil. Tudi ime imava že izbrano, če bo punčka, saj sva ga imela že sedaj, ko sva vedela, da bo fant, za fanta seveda nimava več, ker sva se še za Aljošo dokončno odločila šele na poti v porodnišnico.
Sama sem v vseh treh primerih zanosila v prvem poskusu, žal je prvič bil ss in sem tudi jaz morala na abrazijo. Oz. sem morala sredi noči sama na urgenco, ker sem bila sama doma in nisem imela nikogar na dosegu telefona (mož je bil ravno v vojski). Do takrat (in še sedaj) sem vse življenje za kontracepcijo uporabljala samo kondome z izjemo enega leta, ko sem bila na KT in sem jih zelo slabo prenašala. Ker sem tako zelo plodna (se mi je vedno zdelo, da sem), se nikoli, z nobenim partnerjem nisem šla metode pazenja. Glede spola še to, da sem vedno mislila, da bom najprej imela fantka, čeprav sem si mislila, da sem bolj za punčke, zdaj imam pa oba, pa ne vem, če sem bolj za enega ali za drugega. Z obemi mi je super in pri obeh opažam tiste klasične stereotipe pri razliki v dojemanju sveta in v vzgoji.
Sem se malo bala, kako bo s to kožico na lulčku, ker veliko mamic pravi, kakšne težave imajo njihovi fantki, pa sem že takoj, ko sva izvedela, da bo fant, povedala možu, da bom to 'dol-potegovanje' kar njemu prepustila (bolje, da to počne izkušena roka, a neda?) Še dobro se spomnim prijatelja, ki je v srednji šoli moral na operacijo kožice in pri 17tih je to malo težje prenesti, kot pri 3h ali 6ih letih. Ne samo nelagodnost, ampak tudi bolečino, ki je menda neznosna. No, pa pri Aljoši s tem sploh nimamo težav, je rekla pediatrinja, da njemu gre pa dol že kot ta velikim fantom. Mislim pa tudi, da nazaj se ne more zarasti, ali pač????
Imam 3 leta starejšo sestro, s katero sva se v otroštvu kolikor toliko razumeli - kot se sestre pač razumejo, z veliko mero smeha pa tudi s kakšnim jokom vmes, vedno sva skupaj delali zarote proti staršem, vedno sva si krili hrbte, ... najmanj sva se razumeli, v čsau od njenih 18tih let do nekje mojih 23tih (ene osem let), in postali 100% zaupni in najboljši prijateljici, ko je začela hodit z mojim dobrim prijateljem, se nazadnje z njim poročila in imata dva otroka. Vsaj enkrat na teden smo po več ur skupaj, vse dneve visiva in chattava med seboj preko računalnika in če ena ali druga ne more biti pri računalniku, si telefonirava :) Moj mož in njen mož se pa tudi odlično razumeta.
Po pravici povedano, pa sem si vedno želela, da bi za mano moji starši imeli še enega otroka in sicer fantka. Takega, ki bi jima res povzročal sive lase, se vozil z motorjem, si tu pa tam zlomil kakšno roko, prinesel domov kakega popravca... Tako da bi mojadva uvidela, da sta z nama dvema pravzaprav imela zelo malo preglavic, čeprav naju je puberteta ob koncu srednje šole obe hudo sekala. Pa spet ne tako hudo. Onadva sta pa nonstop jamrala čez naju, kako sva nezanesljivi, kako to, kako drugo, kako tretje....
Baby center ta trenutek nima prenosnih posteljic v akciji, bom malo kontrolirala dnevne ponudbe preko neta. Tako sem nabavila avtosedež za Lano za avto od tašče (razred 1,2,3) za 9.000 SIT.
Teya, Aljoša ves čas nekaj kašljuca. Ima zaprt nosek ali pa sluz nekje v žrelu in zdaj smo ga navadili, da se odkašlja, ko je tako - enostavno smo toliko časa ponavljali, kako naj se odkašlja, da zdaj samo malo zakašljamo, pa že ponavlja za nami.
Evo, Petri, vmes si že ti svoje napisala, sem zelo vesela, da sta tvoja fanta že v redu. Mi ne bomo imeli samo podaljšanega vikenda ampak verjetno kar ves teden, ker ima namen moj mož vzet dopust (vsaj v torek in sredo), saj sama ne bom folgala laufat za obemi otroci (tudi Lana ne more bit na miru več kot dve sekundi, čeprav ima vročino), zato bomo imeli bolančkan družinski teden. No, tudi to je nekaj!
Vem, da sem ful napisala, ampak ne morem pomagat, moram nadomestit svojo tridnevno odsotnost. Zato že kar čestitam tistim, ki ste se prebile skozi vse, saj vem, da je to precej naporno.
Imejte se karseda lepo!
|
|
|
|