|
tina104 -> RE: Avgustovke, kje ste (1.2.2006 15:59:25)
|
Pozdravček spet od mene. Nisem vas še prebrala, zdaj me od sobote ni bilo na RR, razlog - bili smo v bolnici - Aljaž in jaz z njim, ker ga dojim.
Kaj je bilo?
V soboto zvečer je Aljaž ful jokal več kot eno uro, nič ga ni pomirilo, smo šli do dežurnega, tam je ves čas jokal, poslali so nas kar v bolnico, ker ona tak ni vedela, kaj naj. V glavnem vsega skupaj je potem jokal ene tri ure, pa tudi v bolnici niso najbolj vedeli, kaj mu je. Dali so mu lekadol, pa neke kapljice v nos in ušesa, ker ga je vse to pomirilo, so drugi dan rekli, da je vnetje uhic, pa malo ima drisko. No, v ponedeljek nas bi že skoraj poslali domov, pa je prišla ena zdravnica na idejo, da je predebel in je rekla, da mora preverit kri za holesterol in ne vem kaj še vse, pa 24 urno merjenje krvnega tlaka je imel, pa aparat ni pravilno delal, tako da je zdaj šel s tem aparatom domov in so mu ga še mogli danes odstranit.. V glavnem ful neroden aparat in vsi ti kabli, mali pa tak brca in nori, da tak ni čudno, da vse prestavi in da potem ne dela prav. Upam, da tokrat bo pokazalo, ti izvidi bodo čez 14 dni. Seveda so bili vsi testi krvi in urina ok. Če ne bi imeli take gužve, bi ga še zadržali v bolnici, ampak včeraj je bil taki naval, da so naju popoldne kar domov s tem poslali. Aljaž je še vedno precej prehlajen, kašlja, pa čisto hripav glas ima, kar nekaj piska, ko hoče jokat ali cvilit. Poleg tega ima drisko, ni pa dobil nobenih zdravil za domov.
Ful sem ga cartala in nosila te dni, ker je veliko jokal, me kar hrbtenica boli. Je pa bila tam v sobi ena mamica s punčki staro leto in pol in mi je govorila, da imam čisto razvajenega otroka, da kaj ga samo nosim, da ga pa ja moram pustit malo jokat... Pa ja, vsak ima svoj način, meni se smili in ga res ne morem pustit jokat. Punčke ni ona niti enkrat vzela v naročje, ko je jokala, ji je rekla, da bo šla....
Ful mi je bilo naporno v bolnici. Spala sem sicer tam, ker dojim, ampak nisva bila v isti sobi, tako da sem ponoči nonstop hodila sem in tja. Pa postelje so bile tudi grozne, poleg tega pa so rekli, da na obisk lahko pride samo ata od otroka in še to samo eno uro, no potem je bil tam tudi kaki dve uri in niso nič komplicirali. To je to. Ful sem se razpisala..., ampak morala sem povedat. Upam, da bo bolje. Zdaj sploh ne vem, če naj grem z njim ven.
Zdaj poskušam res uvajat redkejše hranjenje. Dopoldne je nekje na 4 ure in ponoči, zvečer bi jedel na vsako uro ali dve. Meni je hudo, da bi ga pustila jokat.
Še kasneje kaj napišem, ko vas malo preberem, če bo čas.
|
|
|
|