|
asyka -> RE: Bodoče nosečke (1.4.2014 10:24:00)
|
Jaz tudi pravim, da za vse pride pravi čas... Čeprav je to težko govoriti, ko je včeraj otroka dobil od mojega prijatelj :D... sem malo s stisnjenimi zobmi mojemu povedala, da sem videla, da je rodila. Ampak vsem privoščim vso srečo na svetu in vse najlepše kar si nekoč želim za svojega otročka...
Jaz še vedno trdim, da nama bo tašča, ki je predčasno odšla med angelčke, poslala in izbrala čisto pravega cukra za naju. In glede na to, da vem, da si je ona zelo želela še najinega vnučka sem prepričana, da bo to nardila najbolje po svojih močeh[sm=love.gif] Ravno danes sem se spomnila, da bo že pol leta kar je ni... res jo pogrešam, ker je držala njihovo družino skupaj... zdaj pa se ruši kot domine. Z sestro od mojega sploh nimam kontakta, ker sva se nazadnje skregali. Je rekla, da ji preveč pamet solim, ko ji poizkušam pomagat iz njenih problemov, ko pa je začela mojemu še lagati, da se jaz gonim okoli s sošolci mi je pa ventilčke ven pometalo. Imam zaradi tega sicer občutek, kot da sem taščo na cedilu pustila, ampak enostavno sem ugotovila, da se toliko bolje počutim, ko noben ne hodi k meni jokat in jokat, spremenit pa itak nič noče... svetovat pa tako očitno ne bi smela, ker nimam take pravice, ker ne vem kako je biti brez denarja.... ah ja... važno da je srečna s psihomatom doma,.... [sm=zmeden.gif]
Naj mi nekdo pove, kdo je ukradel sonce??? Jaz ga hočem takoj nazaj [sm=smiley1.gif]
Savannah čestitke še z moje strani in vse naj naj naj naj lepše in da bo malček pridno rastel pod tvojim srčkom...
pa še ena luštna, ki sem jo zadnjič prebrala na FB
Dojencka v maternici se pogovarjata:
- A verjames v zivljenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj
zato, da se pripraviva na zivljenje po rojstvu.
- To je neumnost. Ni zivljenja po rojstvu. Le kako bi taksno zivljenje izgledalo?
- Ne vem tocno, toda preprican sem, da bo bolj svetlo in lahko bova
hodila in jedla z lastnimi usti.
- To je popolna bedarija! Ves, da je nemogoce teci. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni zivljenja.
- Popkovina je prekratka. Preprican sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj
precej drugacnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihce se se ni vrnil od tam. Zivljenje se z rojstvom konca. Poleg
tega pa, zivljenje ni nic drugega kot obstoj v ozkem, temacnem okolju.
- No, ne vem natancno, kako izgleda zivljenje po rojstvu, toda v vsakem
primeru bova srecala najino mamo. Ona bo potem skrbela za naju.
- Mama! Ti verjames v mamo? In kje naj bi, po tvoje, bila?
- Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoc njej sva ziva. Brez nje
sploh ne bi obstajala.
- Ne verjamem! Mame nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
- Mogoce res, toda vcasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slisiva,
kako poje in boza najin svet. Ves, preprican sem, da se zivljenje z rojstvom
pravzaprav sele zacne.
|
|
|
|