cookie-img

Spletno mesto uporablja piškotke

za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Zarečenega kruha se največ poje

Avtor: Jolanda Marhold | 21.6.2021

Najina zgodba se začne tako, da nihče od naju ni želel otrok. Zanj nisem sigurna zakaj, zase pa vem, da jih nisem želela zaradi bolezni, imenovane heriditarna aksonska nevropatija.

Najina zgodba se začne tako, da nihče od naju ni želel otrok. Zanj nisem sigurna zakaj, zase pa vem, da jih nisem želela zaradi bolezni, imenovane heriditarna aksonska nevropatija. Po letu in pol zveze pa naju je nekaj premaknilo in sva se odločila, da bova otroka imela vseeno.
Ker nisem bila povsem prepričana ali je bolezen dedna ali ne, sem morala v ambulanto za rizično nosečnost, kjer zdravnica dvomi v točnost moje bolezni ter njeno dednost. Zato me čaka tudi en kup pregledov, jutri pa tudi Nifty test, ampak žal samo standard, saj si plus ne morem privoščiti. Navsezadnje pa bom otroka sigurno donosila in sem prepričana, da bo zdrav, tudi, če bo kaj drugače pa ga bom enako oboževala.


Vsak uporabnik portala Ringaraja.net lahko za vsako zgodbo glasuje le enkrat. Da bi bil glas veljaven, morate na svojem elektronskem naslovu potrditi vašo istovetnost s klikom na elektronsko sporočilo, ki vam ga bomo poslali. Zahvaljujemo se vam za potrpljenje!

Prosimo, vnesite vaš e-mail naslov.







OSTALE NOSEČNIŠKE ZGODBE
Najin najlepši čudež
Že prej sem verjela v čudeže, ampak ta čudež je nekaj najlepšega, kar nama je bilo dano in namenjeno.
Bojevnica po imenu Frejya
Odpeljali so me s posteljo k moji punčki. Na hitro sva se pocrkljali. Kako hudo je bilo gledati te cevke. Ampak vedel...
Končno plusek
Mož me je vsakodnevno podpiral in ni obupal, rekel je, da bova šla čez vse prepreke, ker si to želiva.
Ko plus prinese strah
Bila sva v 'mojem' gozdičku, ko je pokleknil na tla in iz žepa potegnil prstan. Postalo mi je vroče in v sencih mi je...