Trnova pot do dojenčka

Avtor: D.A. | 5.7.2021

Na koncu je najbolj pomembno, da imam dojenčka v naročju ...

Moja zgodba je malo žalostna, a na koncu srečna.
Žalostna je, ker je bila naša pot do dojenčka zelo dolg in naporna. Iztrošila naju je v vsakem smislu - emocionalnem, fizičnem in materialnem.
Ampak vse se je izplačalo, saj smo na koncu dobili našega dojenčka, ki smo ga tako dolgo čakali in tako zelo ljubili.
In vse tiste težke stvari se pozabijo, kot da se niso niti zgodile.
Samo brazgotine na trebuhu od operacij me spominjajo na to ...


Vsak uporabnik portala Ringaraja.net lahko za vsako zgodbo glasuje le enkrat. Da bi bil glas veljaven, morate na svojem elektronskem naslovu potrditi vašo istovetnost s klikom na elektronsko sporočilo, ki vam ga bomo poslali. Zahvaljujemo se vam za potrpljenje!

Prosimo, vnesite vaš e-mail naslov.







OSTALE NOSEČNIŠKE ZGODBE
Ko plus prinese strah
Bila sva v 'mojem' gozdičku, ko je pokleknil na tla in iz žepa potegnil prstan. Postalo mi je vroče in v sencih mi je...
Moja zgodba o zanositvi
Od 18 leta sem imela kontracepcijo, potem pa kljub napovedim, da bo trajalo kar nekaj časa, zanosila po mesecu in pol.
Najin mali čudež
Po vseh preiskavah, po ugotovljeni anevrizmi v možganih pri meni in po hudi prometni nesreči partnerja, sva letos kon...
Najin najlepši čudež
Že prej sem verjela v čudeže, ampak ta čudež je nekaj najlepšega, kar nama je bilo dano in namenjeno.