Trnova pot do dojenčka

Avtor: D.A. | 5.7.2021

Na koncu je najbolj pomembno, da imam dojenčka v naročju ...

Moja zgodba je malo žalostna, a na koncu srečna.
Žalostna je, ker je bila naša pot do dojenčka zelo dolg in naporna. Iztrošila naju je v vsakem smislu - emocionalnem, fizičnem in materialnem.
Ampak vse se je izplačalo, saj smo na koncu dobili našega dojenčka, ki smo ga tako dolgo čakali in tako zelo ljubili.
In vse tiste težke stvari se pozabijo, kot da se niso niti zgodile.
Samo brazgotine na trebuhu od operacij me spominjajo na to ...


Vsak uporabnik portala Ringaraja.net lahko za vsako zgodbo glasuje le enkrat. Da bi bil glas veljaven, morate na svojem elektronskem naslovu potrditi vašo istovetnost s klikom na elektronsko sporočilo, ki vam ga bomo poslali. Zahvaljujemo se vam za potrpljenje!

Prosimo, vnesite vaš e-mail naslov.







OSTALE NOSEČNIŠKE ZGODBE
Nisem vedela, da sem zanosila
Moja zgodba se je začela leta 2016, ko sem dobila neprestane krče. Poklicala sem mojega ginekologa, ta mi je svetoval...
Moja zgodba o zanositvi
Od 18 leta sem imela kontracepcijo, potem pa kljub napovedim, da bo trajalo kar nekaj časa, zanosila po mesecu in pol.
V tretje gre rado
Na tem mestu sem se zamislila, kako kruta je usoda. Najprej tri, potem ni ploda. A žal je že moralo biti tako. Drugač...
Ko zgodi se čudež
Se vozim domov in si pri sebi rečem "Če sem pa zdaj noseča in če bo punčka, ji bo ime Vita'. In tako si dobila ime, ...