Pri sprejemanju odločitev imamo pogosto občutek, da smo dobro premislili, a vedno ni tako. Dobro je, da kot vlagatelji poznamo najpogostejše neracionalne odzive oziroma napake, saj bomo tako lažje sprejemali razumske odločitve.

 

Pristranski spomin

Ko se vlagatelji odločamo za naložbo, malo pobrskamo po spominu za koristnimi informacijami. Vendar vse informacije niso enako dosegljive, saj so lažje dostopne tiste, ki so na nas močneje vplivale ali pa so se zgodile v zadnjem času. Tako bo vlagatelj, ki je zadnjih pet let izvrstno služil na borzi, zaradi visokega padca cen v zadnjem mesecu lahko pretirano pesimistično naravnan.

 

Reprezentativnost

Vlagatelji smo nagnjeni k temu, da določen dogodek povezujemo z nastankom drugega dogodka, kar pa ni vedno nujno prav. Primer: začetnik izbere nekaj vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki lepo rastejo, zato smatra, da je nadarjen vlagatelj z naravnim občutkom za borzne trge.

 

Pretirana samozavest

Za povprečnega slovenskega vlagatelja je značilna nerealna želja po hitrem zaslužku oziroma visokih donosih. To sicer ni nič narobe, a se večina še vedno ne zaveda dovolj, da so z visokimi donosi vedno povezana tudi visoka tveganja.       

 

Odpor do neznanega

Ljudje ne marajo trgov, ki jih ne poznajo. Primer: mnogi slovenski vlagatelji so v preteklosti pospešeno vlagali na balkanske trge, pa ne samo zato, ker so verjeli v potencial regije, temveč tudi zato, ker so te države poznali. Na vlagateljevo vedenje na finančnih trgih močno vplivajo tudi naklonjenost tveganju in njegova pričakovanja o zaslužku. Pazite, če ste ugotovili, da kakšno od navedenih prepričanj za vas velja v tolikšni meri, da vas omejuje pri racionalnem investiranju.

 

Nenaklonjenost izgubi

Dokazano je, da je za vlagatelja enako boleča izguba 1 $ kot korist ob zaslužku 2 $. V praksi tako lahko zasledimo, da vlagatelj, ki potrebuje denar, šele ob koncu nekega daljšega obdobja izbira nizko tvegane naložbe, kljub temu da bi lahko glede na dolgo obdobje varčevanja izbral bolj tvegane naložbe.

 

Miselno razvrščanje

Vlagatelji imajo v mislih ločene račune za različne izdatke in prihodke. Tako se lahko zgodi, da na eni strani plačujejo drag kredit za stanovanje, po drugi strani pa imajo denar z namenom dolgoročnega varčevanja vezan v nizko obrestovanem depozitu.

 

Denarna iluzija

Večina ljudi sicer ve, da je isti denar danes veliko več vreden, kot bo na primer čez 10 let, vendar postavko časovne vrednosti denarja le malokdo vključi v svoja investicijska pričakovanja.

 

To so najpogostejše napake vlagateljev, kot jih opredeljujejo vedenjske finance.

 

Sedaj pa brž na kavč na globoko samoanalizo ...