|
margheritta -> RE: preživetje (16.12.2008 0:30:47)
|
prebiranje vaših postov me je spodbudilo, da povem še svojo izkušnjo z EINT MB. Najprej naj poudarim, da so bili zdravniki in sestre vsi po vrsti enkratni in da nimam kaj reči glede njihovega strokovnega dela. Sem pa v slabih treh tednih bivanja na EINT marsikaj videla, kar mi je dalo misiliti o našem zdravstvenem sistemu in organizaciji dela na EINT. Najprej sem na EINT pediatrije imela le enega sina (dvojčka), ki je bil po rojstvu intubiran zaradi dihalne stiske, po 9 dneh pa premeščen v EINT porodnišnice. Premeščen je bil predčasno, predno so bili znani vsi njegovi izvidi, in to zaradi pomanjkanja prostora na EINT pediatrije. 11. dan so mi namesto napovedanega prihoda sina k meni v sobo, prišli razložiti, da je sin okužen z bolnišnično bakterijo (seratia, s to bakterijo je bil namreč okužen sinov respirator), zakar je pravno-formalno kriva Pediatrija, posledice okužbe pa da so lahko različne, od zastrupitve krvi, pljučnice, itd.. 4 dni kasneje se je potrdil tudi sum, da se je z bakterijo okužil tudi drugi sin, ki je bil na EINT porodnišnice. Prenašalka sem bila pa verjetno jaz, saj sem oba skušala dojiti in se seveda obeh dotikala. Tako smo na pediatriji pristali vsi trije, in to na oddelku s kontaktno izolacijo, saj je bilo poleg nas še nekaj otrok okuženih s to bakterijo. Ta drugi sin je bil na pediatrijo premeščen v petek popoldne in do torka zjutraj nismo imeli svojega sobnega zdravnika, saj je bil to ravno čas novoletnih praznikov in so temu primerno bili zdravniki tudi prisotni. To, da si brez sobnega zdravnika pomeni, da se vsi dežurni zdravniki izgovarjajo nanj in ti lepo razložijo, da ti bo kaj več o zdravstvenem stanju tvojih otrok povedal sobni zdravnik, ko bo dodeljen (meni osebno se zdi nedopustno, da med prazniki vlada na EINT 'praznično' vzdušje, saj pač bolezen ne pozna praznikov in prostih dnevov). Kot povedano smo bili hospitalizirani na t.i. 'nečistem oddelku', v katerem je veljal poseben režim (maske, halje, razkuževanje - ta režim je bil v primerjavi z režimom, ki so ga imeli v zvezi s to bakterijo v LJ prav smešen) in smo zato imeli tudi svoje 'nečiste sestre'. Le-teh pa je bilo vedno manj, saj je druga čista stran oddelka bila iz dneva v dan bolj polna, tako da smo na koncu imeli 2 sestri čez dan in 1 ponoči. Te (sicer vse po vrsti zlate sestre, za vedno jim bom hvaležna, ker so tako lepo skrbele za moja otroka in za nešeteto nasvetov in prijaznih besed) so morale skrbeti za kar 6 otrok, od tega je en otrok zaradi svojega specifičnega zdravstvenega stanja potreboval prisotnost sestre non stop, le zase. in te uboge naše sestre so se morale pošteno nagarati, da so zrihtale vse otroke, tista ki je bila nočna, pa itak ni imela druge izbire kot da je hranila otroke (vsaj tiste v naši sobi) po sondi, čeprav so vsi otroci v naši sobi čez dan se lepo dojili oz. jedli po steklenički. Razumem, da ena sestra ne more biti naenkrat v treh sobah, ko se hkrati prebudi 6 lačnih otrok in si je pač potrebno delo poenostaviti, zato jih ne obsojam. Preobremenjenost sester se je včasih kazala tudi v tem, da so pozabile v naši sobi kakšnemu od otrok prižgati baby sense, tako da sem bila s tem vesčas obremenjena in hodila kontrolirat moje in sosedove otroke, ali je baby sense vključen. Pa tudi kakšen korak posebenga režima je bil včasih izpuščen. Verjetno se je tudi bakterija naselila in razmnožila na oddelku zaradi preobremenjenosti vseh, ki si pač včasih morajo poenostaviti zadeve, da jih sploh lahko speljejo. Nam na srečo bakterija ni naredila nič hudega, vem da je bilo pred nami okuženih kar nekaj otrok, med njimi tudi taki, ki so zaradi bakterije dobili tudi sepso. Nikjer na forumih nisem zasledila, da bi se katera mamica, ki je imela takšno izkušnjo sploh spovedala. Res je, da ko prideš s svojim otrokom domov in da ko vidiš, da je z njim vse v redu, pozabiš na vse hudo, vendar če bomo vsi molčali, potem se ne bo nikoli nič spremenilo.
Za na konec bi želela omeniti še to, da je EINT na pediatriji totalno neprijazna staršem oz. mamicam v primerjavi z EINT v porodnišnici. Pa ne zaradi osebja, ki so kot sem že večkrat omenila, vse zelo krasne osebe, amapk zaradi sistema. Ni blazin za dojenje, ni kengurujčkanja kot ga poznajo v Ljubljani, urnik obrokov za mamice sovpada z urnikov hranjenja otrok, kar pomeni, da ješ tudi po uro in več ohlajeno, postano in neužitno hrano. Očetje so strogo prepovedani v sobah za mamice, tudi če je mamica sama v njej. Edina tolažba je ta, da si tam zaradi svojih otrok in sebe porineš v drugi plan. Tudi če kdaj boli, ti pa moraš biti, kot pravijo zdravniki in sestre, vedno dobre volje, pozitiven, saj otročki vse čutijo in zaznajo...
Sočustvujem z Borovimi starši, predstavljam si, kako so se počutili na tistem strašnem zelenem hodniku...
|
|
|
|