|
violinski -> RE: Avgustovke, kje ste (29.4.2006 21:46:28)
|
Dober večer!
Danes bom spet malo dolga, da malo povem, kakšne utrujajoče dneve preživljamo in da odgovorim na nekatera vprašanja....
Včeraj sem vas brala, vendar nisem imela moči, da bi karkoli natipkala, tako naporen je bil moj dan. Najprej sem bila zjutraj z obema otrokoma sama (na to sploh nisem navajena [sm=smiley17.gif]), ampak je še nekako šlo, potem je prišel mož iz službe in smo s polno paro pakirali, da smo v eni uri spokali v KP. To je bilo pa naporno. Otroka sta imela ravno uro za spanje in sta v avtu tudi vso pot pridno spala (sem rekla, če zaspita, bosta, ko se zbudimo že pri noni, in točno tako je bilo)
Popoldne smo pa šli v Hervis kupit Lani kolo, ker smo ji ga obljubili. V eni uri španciranja in izbiranja v Hervisu, se ga je tudi naučila vozit. Sem bila čisto paf, ker je začela namreč tako, da je poganjala proti nazaj, kolo pa ima kontro in seveda se ni premikala ne naprej, ne nazaj, pa čudno ji je bilo. Po prigovarjanju pa se je le naučila. Pa da ne boste mislile. Smo računali, kako bomo danes šli na sprehod in jo preizkusili od Žusterne do Kopra, tlele pa seveda kot za stavo že ves dan tako lije, da se stiskamo noter in se izogibamo pogledu ven, da ne bi postali slabe volje. Jutri bo še isto, v ponedeljek pa ne bomo več tu. Seveda bo v ponedeljek sonce.
Jaz sploh še nisem nič napisala za piknik - seveda da sem zraven, dvomim pa, da bom kaj pekla, ker nisem glih od peke (skuham kar hočete, sladice pa mi ne grejo), se bomo že uskladile, ko bo pravi čas, kaj katera prinese, pa se bom prilagodila.
Pišekmišek, najprej pozni vse najboljše za rojstni dan vaše Tie. Pa hvala za izčrpno razlago. Večkrat sem že zasledila za imunski deficit, nikoli pa mi ni nihče bolj natančno razložil, kako to izgleda in kakšna je terapija.
Tudi za Kawasakijev sindrom je kriva genska predispozicija, za njim bolj obolevajo fantki, kot deklice, bolj so ji podvrženi azijci, otrok, ki zboli za njim pa je običajno med 6m in 5leti star. No, moj je imel štiri dni manj kot 2 meseca in mi je zadnjič infektologinja potrdila, da je najmlajši v Sloveniji, do sedaj. Ker je bolezen tako redka, sploh ne morejo povedati (sem vprašala) kakšno je povprečno obolevanje na leto za to boleznijo, infektologinja je rekla, da včasih jih v letu zboli manj kot 10, včasih pa celo 20, vsega skupaj pa zelo zelo malo.
Naša terapija je obsegala 220ml Imunoglobulinov G v akutni fazi bolezni (znotraj 10 dni od izbruha) in 5mg Aspirina na dan na kilogram telesne teže do neznano kdaj. Skratka, še vedno. To pa predvsem zaradi tega, ker ima eno anevrizmo na koronarkah okrog srca in eno odebelitev. To pa se ne pozdravi nikoli.
Kar se tiče prenašanja otroških bolezni na dojenčka, mlajšega od 1 leta, so vedno najbolj na udaru dojenčki, ki imajo sorojence v vrtcu in po WHO standardih menda spadajo prav v posebno zdravstveno skupino. Aljoša je zimsko fazo kar dobro prenesel - tiste, ki so nas redno brale (avgustovke), vejo, da je nekajkrat bil bolan (6. bolezen, črevesni virus, mogoče dva, tri prehladi), vendar ker gre septembra/oktobra po cepljenju OMR v vrtec, računam, da bi lahko uvajanje in prvo zimo dobro prenesel. Če pa ne, bom pa veliko na bolniški. Kaj pa morem. No, dovolj o tem.
Tudi jaz sem ugotavljala, da je Aljoša trenutno zelo nemiren, skoraj bolj kot Lana, saj ona postane trmasta predvsem, ko vidi, da ne uspemo 100% gledat samo nje. Danes smo ga imeli v moji (leseni) stajici iz otroštva in se je znal zelo pridno zaigrati in zamotiti, pa ves čas je vadil vstajanje in sedanje ob opori, česar doma v mrežasti stajici ne more. In se zna že zelo lepo usesti iz stoječega položaja. Potem ga pa prime ihtica (ko že predolgo stoji in postane utrujen) in mu ni čisto nič prav, edino, če ga držim v naročju in vsaj stojim, če ne že hodim. Če sedem, že vriska od nezadovoljstva. Razen teh izpadov je drugače čist dobrovoljček, ti izpadi so pa...... Raje nič ne rečem. No, danes so bili problem tudi tisti trije zobje, ki bodo po moje v 48 urah zunaj. Ojoj!
Lana se je tudi zdaj začela igrati s plastelinom, pa risati s flumastri, pa rezati revije in lepiti izrezke v zvezek ali na list ali se igrati družabne igrice in težko je zadovoljiti oba, ko sta oba doma. Tudi mi za odhod od doma porabimo vse preveč časa, da se napravimo, Lano zamotimo tako, da se mora napravit sama (je ena tistih, ki se venomer dere, da bo vse naredila sama, čeprav še ne more), in tako dalje..... Pa še od pleničk jo odvajamo, tako da je vse skupaj še bolj stresno (danes je ves dan znala vprašat in zdržat, zvečer, tik pred spanjem je pa pozabila).
Tina104, mi smo se nehali dojiti 1.4. ko je imel Aljoša točno 8 mesecev. Je zmanjkalo, ni kaj. Od takrat pijemo Aptamil, samo enkrat na dan - zjutraj, okrog 7:20.
Ko sem že pri tem: Jessy, poljubčkaj Nejo za njenih 9 mesecev!!! [sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif][sm=metulj.gif] Pojutrišnjem ji sledita Demi in Aljoša!!!
Teya, mi se kopamo v flipperju, ker Aljoša že zdavnaj ne zdrži več v banjici, oz. smo bili vsi mokri zaradi njega, pa v kopalnici je bila poplava. S tem, da imamo veliko banjico. Ker pa nimamo banje za odrasle, se sedaj oba tuširata. Skupaj. In oba uživata. Sploh Aljoša je v vodi ko ribica, na plavanju sem jaz edina mamica, ki ima od njegovega čofotanja moker tudi obraz in lase. Pred časom je ena vprašala, koliko stopinj ima voda v bazenu: 31°C ali 32°C. Tako kot pravi tamala, bi meni tudi pasalo, da bi se lahko jaz kopala z njima v banji.
Na to, kdaj imajo vse zobe vam zelo težko odgovorim, ker vem za nekaj otrok, ki so prve zobke dobili šele ob enem letu. No, Lana jih ima 2 in pol in ima vseh 20 zob že kar nekaj časa (kako leto). Tako da bi pri 18mesecih nekako lahko že imeli lepo riževo vrsto.
Tamala, ja, tudi pri nas gre vse v usta, Lana je delala isto. Sem se prav bala, kako bo prenesla obdobje, ko bo šla v vrtec, da bo tudi tam vse dala usta, pa se je kar kmalu odvadila.
Pri tem tečaju, kjer se uči otroke plavat s Fredovim obročem, ne odobravajo tunkanja, marsikateri otrok pa pomoči obrazek v vodo, ko je utrujen in malo počiva glavo, ampak jaz nisem še nobenega videla, da bi se kaj posebej ustrašil, Aljoša je bil malo presenečen, potem je pa še jezik stegnil v vodo, da jo je poskusil. Prejšnji teden smo jih pa učili, da se jim ni treba ustrašiti močenja glave - smo jih na hrbtu 'potopili' v vodo tako, da so bili za sekudno tudi lasje v vodi, obraz pa seveda ne. Mislim, da par takih ponesrečenih tunkov ni nič narobe.
Uf, sem pretiravala. Lahko noč!!!
|
|
|
|