Starši se pogosto trudimo, da otroci jedo raznoliko, domačo in uravnoteženo hrano. Ko na krožniku ne manjkajo zelenjava, sadje, jajca in ribe, se hitro pojavi občutek, da telo dobi vse, kar potrebuje. Vitamin D je pri tem pogosto razumljen kot še en vitamin, ki ga lahko »ujamemo« s pravimi živili.

A pri vitaminu D stvari niso tako preproste. Gre za vitamin, ki ga v prehrani naravno najdemo v zelo omejenem številu živil in še ta ga vsebujejo v razmeroma majhnih količinah.

 

Katera živila sploh vsebujejo vitamin D?

Vitamin D je prisoten predvsem v mastnih morskih ribah, kot so losos, sardine in skuša, v manjših količinah pa tudi v jajčnem rumenjaku in nekaterih obogatenih živilih. Težava ni le v izbiri živil, temveč v dejstvu, da otroci teh živil običajno ne uživajo pogosto ali v zadostnih količinah.

Da bi otrok s prehrano dosegel priporočeni dnevni vnos vitamina D, bi moral redno uživati precejšnje količine rib, kar pa v praksi pri večini družin ni realno. Poleg tega otroški jedilniki pogosto sledijo okusu in sprejemanju hrane, ne pa teoretičnim prehranskim idealom.

 

Zakaj je pozimi prehrana še manj zanesljiv vir?

Poleti ima telo vsaj možnost tvorbe vitamina D v koži ob izpostavljenosti soncu. Pozimi pa ta možnost praktično izgine. V Sloveniji med jesenskimi in pomladnimi meseci sončni žarki niso dovolj močni, da bi v koži sprožili tvorbo vitamina D, tudi če so otroci vsak dan zunaj.

To pomeni, da pozimi ostaneta le še dva vira: prehrana in dodajanje. Ker prehrana sama po sebi ne pokrije potreb, ostane dodajanje edina zanesljiva možnost.

 

Zdrava prehrana ni isto kot zadostna količina vitamina D

Pomembno je poudariti, da dodajanje vitamina D ni znak slabe ali neustrezne prehrane. Nasprotno – tudi otroci, ki se prehranjujejo zelo kakovostno, imajo lahko pomanjkanje vitamina D.

Vitamin D je poseben vitamin, pri katerem sodobni način življenja, geografska lega in letni čas preprosto ne sodelujejo v otrokovo korist. Zato se priporočila za dodajanje nanašajo na vse otroke, ne glede na prehranske navade.

 

Kaj se zgodi, če se zanašamo le na prehrano?

Če otrok pozimi ne prejema dodatnega vitamina D, se lahko razvije pomanjkanje, ki sprva nima očitnih znakov. Sčasoma pa lahko vpliva na razvoj kosti, mišično moč in delovanje imunskega sistema. Otroci so lahko bolj dovzetni za okužbe, hitreje utrujeni ali imajo težave z rastjo.

Ker so posledice pogosto neopazne in dolgoročne, strokovnjaki poudarjajo pomen preventive – torej rednega dodajanja, še preden se pojavijo težave.

 

Koliko vitamina D potrebuje otrok pozimi?

Priporočila so jasna in enotna. Dojenčki potrebujejo 400 enot vitamina D dnevno, starejši otroci pa vsaj 600 enot na dan, zlasti v zimskem času. Te količine je s prehrano praktično nemogoče doseči, zato je dodatek nujen del vsakdana.

Pri tem je pomembno, da starši upoštevajo navodila in uporabljajo pripravke, namenjene otrokom, ter ne presegajo priporočenih odmerkov.

 

Vitamin D je eden tistih primerov, kjer starši pogosto čutimo nepotrebno krivdo – češ da bi z boljšo prehrano lahko naredili več. A resnica je drugačna. Pomanjkanje vitamina D pozimi ni posledica slabih odločitev, temveč okoliščin, na katere nimamo vpliva. Zato je dodajanje vitamina D preprost, varen in učinkovit način, kako otroku tudi v zimskih mesecih zagotoviti podporo za zdravo rast, močne kosti in boljšo odpornost.