Veliki in mali, mladi in manj mladi, vsi doživljamo igrivost otroških trenutkov, ki smo jih preko običajev ozavestili in osmislili. Marsikdo izmed nas se je že kot otrok verjetno spraševal, zakaj imamo pust? Je morda to praznik, ko lahko vsak skrije svoj obraz in s svojo igrivostjo dokazuje, da se lahko za nekaj ur preda brezskrbni norčavosti? Je morda to čas, ko se lahko poistovetimo s svojimi junaki namišljenega življenja ali pa se lahko do sitega najemo pustnih krofov in drugih dobrot, ki si jih v tem času lahko privoščimo skoraj na vsakem koraku?

 

Preženimo zle zimske duhove

V bistvu so se že v davnih časih ljudje radi zabavali in šemili. To je bil praznik, s katerim se je počastilo prednike in izprosilo dobro letino. To je bil čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove, ki naj bi »očistili zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad. Preko krščanske vere pa se je ta običaj osmislil kot zabava in »norenje« pred štiridesetdnevnim postom, ki traja od pepelnične srede, prvo sredo za pustom, pa tja do velike noči.

 

Polni krožniki v čakanju posta

Pust je bil v naših krajih praznik, ki je predpisoval obredne jedi, saj so na pomladno rodovitnost zemlje naši dedje poskušali vplivati tudi s svojo hrano. Ker so si želeli obilne letine, so si v tem pustnem obdobju zaželeli čim bolj polne krožnike in bogato hrano. Ker pa jih je čakal tudi post, so imeli verjetno dovolj močan razlog, da so si pred postom privoščili čim več teh dobrot.

Hrana, ki se je pripravljala za pusta, je bila vezana na domače jedi. Predpisane praznične jedi so se v različnih krajih razlikovale, vendar je povsod veljalo, da je pust praznik, ko se je treba najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Nekaj jedi je zaznamovalo naš prostor in jih še danes srečujemo kot ponarodele jedi lokalnih območij. Škoda bi bilo opustiti to tradicijo in otroke prikrajšati za hrano dedov in pradedov. Pustovanje je samo enkrat na leto in takrat morda lahko poskusijo jedi, ki jih znajo pripraviti babice, none, ome in druge gospodinje, ki so jim njihove mame zaupale recepture. Če pa bi to znanje znale predati tudi svojim otrokom in vnukom, bi se jih ti spominjali celo življenje.

 

Suha župa, štula in bobi

Za pustovanje se je vedno jedlo svinjsko meso, ki je pomenilo blagostanje in srečo. Že v četrtek pred pustom, imenovali so ga mali pust oz. debeli četrtek, je na mizo prišla predpisana obredna jed – prekajena spodnja čeljust ali svinjski rilec v ričetu. O tem govori tudi pregovor: «Danes je ta mal pust, ko se kuha čeljust.«

Na »suhi župi», vodi, v kateri se je kuhala čeljust, so zakuhali kašo in zraven jedli še krompir in zeljnato solato. Spekli so tudi potico – »štulo« iz kvašenega testa, nadevano s kuhano kašo in s suhim svinjskim mesom. Še imenitnejši je bil jedilnik na pustno nedeljo. Ta dan so se na vseh mizah poleg mesa ponujali tudi zlato pečeni flancati in orehova potica.
Na pustni torek so gospodinje pekle bobe – krofe. Krofi so bili obvezna jed v vsaki hiši. Narediti krofe ni enostavno, saj morajo imeti lepe »krence« (vence), če jih ni bilo, je bila to sramota za gospodinjo.

 

Vraže pravijo …

Mnogo starejša obredna jed kot krofi pa je ocvirkova potica ali špehovka. Na pustni torek so gospodinje vedno tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Čim bolj mastna je bila špehovka, tem boljši je bil gnoj, ki so ga kmetje na ta dan zvozili iz hleva. V nekaterih krajih naše dežele so na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.

Če vraže držijo, se je treba v času pusta do sitega najesti, saj lahko le na ta način življenje prinese bogato letino, četudi je revščina pri hiši. Če pa temu ne bo tako, si lahko ob »medijsko popularni recesiji« zapojete staro koroško pesem …

»Hopsasa, tralala, pustna nedelja,
lan sem bil krofov sit, letos pa zelja …«

Ker je pust čaroben, je prav, da uživamo v pustnih dobrotah in izkoristimo te dneve za norčije, veselje in zabavo. Bodimo optimisti in verjemimo, da bomo lahko v tem letu osrečili samega sebe, otroke in druge najbližje, ki potrebujejo obilo ljubezni in veselja.

Posladkajmo si pustne dneve s krofi, krhkim ali kvašenim flancatom ali z istrskimi fritulami tudi preko mere, saj pust velikih ust ni običajen dan … Skupaj z otroki pripravite sladke pustne dobrote in z njimi nagradite tudi pustne šeme, ki vas obiščejo na domu.