Žižola (Ziziphus zizyphus) je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 m. Domneva se, da je prvotni dom žižole Severna Afrika in Sirija, od tu naj bi jo prenesli na Kitajsko in v Indijo, kjer jo gojijo že 4000 let. V Evropo so jo prvi prinesli Rimljani in jo poimenovali Zyzyphum. Še danes ji v beneškem narečju pravijo »zizoea«.

 

Na Kitajskem velja žižola za najstarejše sadno drevo. Zaradi pomembnosti v antični Kitajski so vrste sadja žižola, breskev, marelica, sliva in kostanj imenovali »pet sadežev«. Letno pridelajo okrog 2 milijona ton. Večino pridelka (80%) se kandira in posuši, ostalih 20% je namenjeno sveži porabi. Žižolo imenujejo tudi kitajski datelj, ker kandirani in sušeni plodovi žižole spominjajo tako po obliki kot po okusu na dateljne. V ostalih državah pa je žižola predvsem okrasna rastlina.

 

Veje, ki so upognjene navzdol, so poraščene s trni srpaste oblike za katerimi se izraščajo listne vejice z manjšimi podolgovatimi listi, ki so usnjati, bleščeči in rahlo nazobčani. Deblo je značilno rjavo-rdeče barve. Žižola cveti od maja do avgusta. Njeni cvetovi so majhni, šopasti ter belo-zelenkaste barve. Plodovi so zeleni, jajčasto podolgovati ali hruškaste oblike (odvisno od sorte). V septembru pričnejo spreminjati barvo v rjavo-rdečkasto. Pri nas so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo ter se zmehčajo. Plodove lahko uživamo sveže ali posušene. Na Kitajskem plodove, namenjene kandiranju, obirajo v stadiju svetlih plodov.

 

Na Kitajskem je žižola že dolgo poznana tako v prehrani kot v tradicionalni kitajski medicini.

• Na splošno velja, da vsebuje več sladkorjev in askorbinske kisline kot večina ostalega sadja.

• Žižola vsebuje kar 20 krat več vitamina C kot katerikoli citrus.

• Je tudi pomemben vir vitaminov B kompleksa (B1, B2, B6), bioflavonoidov in mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, železo) in aminokisline.

• En plod žižule na dan pokrije potrebe po vitaminu C in vitaminih B kompleksa glede na priporočila WHO/FAO.

• Po kitajski medicini pa je ravno to sadež, ki umirja naša čustva.

• V raziskavi Natural products researcha vsebujejo žižole saponin, kateri ima umirjajoč efekt na živčni sistem.
  
• Delujejo kot pomirjevalo pri nespečnostih.
  
• Liste čičimaka v Aziji uporabljajo za prehrano gosenic sviloprejk.
  

 

Zanimivo Homer nam v Odiseji (spev IX) pripoveduje … medtem ko se je veter sprevrgel v nevihto je Odisejain prijatelje odneslo v deželo Lotofagov (po mnenju nekaterih današnja Djerba). Nekateri izmed Odisejevih mož je med raziskovanjem otoka naletelo na sadež lotosa in se prepustilo sladkemu in mamljivemu okusu. Ta je v zameno poskrbelo, da so pozabili na žene, družine in na domotožje po domu. Verjetno je to o čem pripoveduje Homer sadež divje žižole (Zizyphus lotus) in da urok Lotofagov ni bila posledica drog ampak alkoholni napitek pridobljen iz plodov žižole. Še ena legenda pravi, da so za pripravo Jezusove trnove krone uporabili eno izmed dveh sorodnih vrst žižole in sicer Zizypus spinachristi, druga pa je Paliurus spina-christi (spinachristi = Jezusov trn). Zdi se, da ježižola bila za Rimljane simbol tišine in jo v ta namen uporabljali za okras templjev boginje previdnosti.

Dober tek!

 

Vir: http://it.wikipedia.org/wiki/Ziziphus_zizyphus http://www.giardinaggio.it/frutteto/Zizyphus/Zizyphus.asp