Izsledki raziskave, ki so bili objavljeni v zborniku Archives of Disease in Childhood, so še en kamenček več v mozaiku prednosti, ki jih nudi dojenje.

Avtorji opozarjajo, da je treba materam, ki želijo dojiti, nuditi vso potrebno pomoč, ki jo potrebujejo. Nekatere težave z dojenjem pestijo ves čas trajanja dojenja in mnoge ne dobijo podpore, ki bi dejansko pomagala, da bi dojile dlje časa.

 

Obstajajo številni pozitivni vplivi dojenja na zdravje, na primer dojeni otroci imajo manj infekcij in matere imajo zmanjšano tveganje za nastanek rakastih obolenj. Prav tako so bile nakazane številne druge zdravstvene in razvojne koristi, študije glede teh pa so precej nekonsistentne.

 

Pri tej raziskavi so strokovnjaki raziskovali povezavo med trajanjem dojenja in otrokovim vedenjem pri petih letih. Spoznali so, da so imeli otroci, ki so bili dojeni vsaj štiri mesece, manj vedenjskih težav pri petih letih. Vendar to ni nujno neposredna posledica dojenja, ključnih je več dejavnikov. Matere, ki so svoje otroke dojile štiri mesece ali več, so izhajale iz drugačnega družbenega ozadja, kot tiste, ki so hranile otroke z adaptiranim mlekom. V povprečju so bile starejše, bolje izobražene in imele so višji socialno-ekonomski status.

Ker sta si ti dve skupini mater zelo različni, so raziskovalci prilagodili analizo, ki je zajemala vse potencialne dejavnike, ki bi lahko vplivali na končni rezultat. Kljub temu so imeli otroci, ki so bili dojeni vsaj štiri mesece, okoli 30 % manj vedenjskih težav pri petih letih.

Tako je mogoče nakazati povezavo med dojenjem in zmanjšano pojavnostjo vedenjskih težav. Morda je kaj v materinem mleku, kar omogoča boljši nevrološki razvoj in učenje vedenjskih vzorcev pri otrocih. Morda tesen fizični stik med dojenjem vodi k bolj intenzivni interakciji med materjo in otrokom in boljši komunikaciji. Ali pa je to posledica manjše splošne obolevnosti dojenih otrok.

 

Zaenkrat raziskovalci še ne vedo, ali je vzrok v sestavinah, ki so v materinem mleku in jih v adaptiranem mleku ni, ali v tesni interakciji med dojenjem, ali pa gre preprosto za stranski učinek manjše obolevnosti dojenih otrok. Vse pa kaže na to, da lahko zmanjšano pojavnost vedenjskih težav zabeležimo kot še eno možno korist, ki jo prinaša dojenje.

 

Povzeto po http://www.sciencedaily.com/releases/2011/05/110510154618.htm.

 

Ana Šavli je ustanoviteljica in direktorica prevajalskega servisa Hieroglifi (www.hieroglifi.si), kjer vse svoje moči upira k zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih prevajalskih storitev. Predvsem pa je žena in mama trem navihancem in nekje med ščetkanjem malih zobkov, prebiranjem pravljic in kengurujčkanjem ji ostane ravno toliko prostega časa, da ga nameni še eni zanjo zelo pomembni temi, tj. dojenju, o katerem že nastaja njena prva knjiga. Več o Ani izveste tudi v Ringarajinem klepetu, ki ga lahko preberete tukaj.