Kvinoja je sicer metlika vendar jo po uporabnosti uvrščamo med žita. Gre za starodavno žito, ki so ga Inki gojili že pred 3000leti. Je rastlina, ki uspeva tudi v zelo slabih razmerah, na visoki nadmorski višini in tam kjer druga žita ne uspevajo. Prav zaradi tega je zelo primerna za ekološko pridelavo. Seme kvinoje je zavarovano z debelim slojem saponinov, ki so njena naravna obramba proti škodljivcem in boleznim. Saponine ostranijo v procesu proizvodnje, vendar jo moramo pred kuhanje vseeno temeljito oprati pod tekočo vodo, da odstranimo morebitne ostanke.

Kuhano kvinojo lahko uporabimo namesto riža, jo dodajamo enolončnicam in juham kot zakuho. Lahko jo zmeljemo v moko in jo dodajamo moki za kruh, peciva, palačinke, ter za zgoščevanje omak.

Odlično se poda tudi v sadne solate.

 

Kvinoja deluje krepilno in je primerna za ljudi vseh starosti. Vsebuje razmerje osmih esencialnih aminokislin, veliko lizina, ter aminokislin kot so fenilalanin, tirosin, cistin, metionin. Vsebuje veliko več kalcija, fosforja in železa, kot ga vsebuje pšenica in manj ogljikovih hidratov kot ostala žita. Vsebuje tudi vitamine E, B6, riboflavin, niacin, tiamin, folno kislino in minerale kot so kalcij, železo, mangan, magnezij, baker, natrij, kalij in cink.

Ne vsebuje glutena.

 

RECEPT - Kvinoja z zelenjavo Za 2 osebi: Lonček kvinoje 1 čebulo 1 korenček 1 manjšo konzervo graha 1 vložen posušen paradižnik Sol, kajenski poper, peteršilj   Dobro oprano kvinojo damo kuhat v vrelo osoljeno vodo. En lonček kvinoje, potrebuje dva lončka in pol vode. Kuhamo 15 do 20 minut. Posebej v posodi na kokosovem olju popražimo čebulo, dodamo nariban korenček in grah. Rahlo podušimo. Dodamo na drobno narezane posušene paradižnike, kuhano kvinojo ter vse skupaj prelijemo z paradižnikovo mezgo. Začinimo po okusu s soljo, kajenskim poprom in peteršiljem.