"Moj prestolonaslednik danes praznuje 14 mesecev. In z veseljem sporočam, da se je končno naučil programirati. Tudi odvode in integrale oblada v nulo, medtem ko bova z učenjem mandarinščine  počakala še kak mesec, saj je trenutno bolj usmerjen v naravoslovje."

To izmišljeno javno hvalo potomcu bi najraje objavila v vseh skupinah na Facebooku in forumih, namenjenih mamicam. Pa na oglasno desko bi dala javno naznanilo, da imamo doma čudežnega otroka, ki je dva tedna pred kompanjoni iz vrtca pogruntal, da lahko prst potisne tudi v nos.

Oprostite, a to primerjanje, ki se začne že z dnem, ko novorojenček prvič podre kupčka, me včasih nervira še bolj kot razkuhana pašta in božične pesmi na radiu konec novembra.

 

Da se razumemo. Vsi smo veseli, da otrok napreduje. Ponosni smo, ko prvič da petko, se končno pokaka v kahlico, se prevali s hrbta na trebuh, se potegne za lulčka ali pokaže, kje je lučka. Super.

Ampak izjave tipa O, a vaš še kar ne hodi? Naša pa je pri teh mesecih že zdavnaj hodila. Ma kaj hodila, že balet je plesala! mi pa dvignejo pritisk bolj kot izjave Angelce Likovič.

Kaj, pri l'ubi Geli, bi mi radi povedali? Da bo vaš otrok predsednik Zemlje, moj pa smetar? Zato, ker je dva tedna kasneje začel pasti kravice?

 

Splošno znano je namreč, da na razgovorih za službo vedno vprašajo taka pomembna vprašanja, kot so: Kdaj ti je pognal prvi zob?, Kdaj si prvič samostojno držal žlico? in Kako to, da si začel puzati šele pri 11-ih mesecih?

Prav vidim, kako izobražen in visoko kompetenten kader kronično ves poklapan zapušča razgovore za službo, ker so jih ponovno zavrnili. In to samo zato, ker so v zgodnjem otroštvu dosegali razvojne mejnike tri dni kasneje kot njihovi protikandidati!

"Žal nam je, gospod Novak. Čeprav tekoče govorite sedem jezikov in imate neverjetne reference, se bomo raje odločili za drugega kandidata. Že res, da bolj za silo črkuje svoje ime, ampak je pa shodil kar tri mesece pred vami!"

 

Tudi sicer velja, da so vsi tisti, ki so se kasneje ločili od plenice in zaploskali na ukaz, v življenju obsojeni na propad. Da tega, katera bo šla na zmenek s tipom, ki pri šestih mesecih še ni prespal šest ur v kosu, sploh ne omenjam. Lepo vas prosim. Tak je sigurno zelo problematičen, ko pa že tako mlad ni ubogal mame, babice in nasvetov mamic s foruma.

In kako bo uboga reva, ki pri letu dni na ukaz Daj pa pa! še vedno ni želela pomahat, sploh kdaj naredila izpit za avto. Punca več kot očitno ne razume navodil.

 

"Nina, oprosti. Ne morem bit' s tabo, ker si pri petih letih še vedno nisi znala zavezati vezalk. Menim, da nisi primerna kandidatka za nevesto."

"A pri letu in pol še niste tvorili povedi s podredji? Hm, bojim se, da niste primerni za naš pevski zbor." 

"Pri sedmih mesecih ste se sami odstavili z joške? Ja, potem pa res niste dovolj vztrajni, da bi lahko bili vratar pri NK Duplek."

Takih in podobnih izjav ni izustil še nihče. No, vsaj upam, da ne. Pa tudi na našem spomeniku ne bo nikoli pisalo: Tukaj počiva xy, ki se je plazila vse do 14. meseca, od dude pa se je ločila šele pri 18 mesecih.

 

Jaz sem shodila pri 13 mesecih. Moja prijateljica Vesna pri osmih. Sestrična Tina pri 18. In glej ga zlomka, danes vse tri hodimo enako dobro. Moja prijateljica je do tretjega leta povedala komaj kako besedo, danes jo pa komaj utišamo. Spet druga je v vrtcu najbolj barvala čez črto, danes pa si edina od nas lepo nalakira nohte.

Zato mi je zares vseeno, ali so otroci drugih mamic na kahlici že od tretjega tedna, in tudi za to, da so shodili še preden so jih sploh prinesli iz porodnišnice. Danes bom mirno in z največjim ponosom na glas povedala:

"Moj prestolonaslednik je star 14 mesecev. Je zdrav in zadovoljen. Še vedno ne hodi, česar sem vesela, saj mi s puzanjem in plazenjem glanca parket."

 

---

 

Petra Skrivarnik je radijka, čveka in pripovedovalka zgodb, ki tekoče govori sarkazem. Pred nekaj meseci je začela svoje dnevne prigode in razmišljanja o materinstvu zapisovati na FB-strani Petra, Željkić in prestolonaslednik, kjer se skupaj s partnerjem Željkićem pogosto lotevata različnih tem z moškega in ženskega zornega kota.

Je mamica malemu zizoholiku, ki jo je materinstvo "nakuliralo". Po naravi Kraljica Drame in Miss Panike še sama ne more verjeti, da je prvo leto s potomocem preživela tako mirno. S svojimi zapisi želi nasmejati mamice, ki se tako kot ona vsak dan soočajo z različnimi preizkušnjami in zagatami materinstva. Sledite ji lahko na njeni Facebook strani.

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.