Naučite otroke, da bodo vzljubili koruzo
Za koruzo ne velja pravilo, da je surova zelenjava vedno bolj zdrava od kuhane. Ameriški raziskovalci so namreč odkrili, da se pri toplotni obdelavi sproščajo molekule z antioksidativnim delovanjem, kar povečuje njene zaščitne učinke.

»Pri kuhanju sladke koruze se sprošča ferulična kislina, ki deluje kot antioksidant,« pojasnjuje nutricionistka Jasna Vujičić.
Lahko prebavljiva in vsestranska
Koruza je najboljša kuhana v vodi ali na pari.
»Ne glede na to, ali jo kuhamo s storžem ali brez, je okusna in jo imajo radi tako otroci kot odrasli. Poleg kuhanja jo lahko pečemo tudi na žaru. V poletnem času je to priljubljena zabava ob jezeru ali reki, na taborjenjih in izletih,« pravi nutricionistka.
Kuhana ali pečena se koruza odlično poda k različnim vrstam mesa, ribam in zelenjavi. Najbolj pogosto jo uporabljajo v ameriški in mehiški kuhinji, kjer pripravljajo številne okusne jedi – njoke iz koruze, koruzo najdemo v sendvičih, picah, solatah, juhah in enolončnicah.
Poleg tega, da je hranljiva, ima visoko energijsko vrednost, ne redi, a daje dolgotrajen občutek sitosti. Poznamo številne vrste koruze, pri nas pa sta najpogostejši beli in rumeni sortni tip.
Koruza je zdrav in hranilen pridelek, ki s svojimi antioksidativnimi lastnostmi varuje telo pred srčno-žilnimi boleznimi in rakom.
»Koruza vsebuje tudi fitohranila, ki varujejo vid, in vlaknine, ki izboljšujejo prebavo. V ljudskem zdravilstvu je znano, da je koruzna svila naravni diuretik ter pomaga pri srčnih in urinskih težavah,« dodaja Vujičić.
Zakladnica vitaminov
Sladka koruza je bogata z beta-kriptoksantinom, ki dokazano varuje pljuča pred rakom, saj deluje kot močan antioksidant.
K pozitivnemu vplivu na zdravje srca in ožilja ne prispeva le vsebnost prehranskih vlaknin, ki znižujejo raven holesterola, temveč tudi folna kislina, vitamini B1, B3, B9 ter magnezij, ki naravno uravnavajo raven homocisteina v telesu in s tem ščitijo srčno-žilni sistem.
Koruza je bogata s celulozo, folno kislino in drugimi vitamini ter snovmi, ki izboljšujejo razpoloženje in pozitivno vplivajo na delovanje možganov. Iz koruznih zrn se pridobiva tudi koruzno olje, ki se priporoča pri napredovali aterosklerozi, saj znižuje raven holesterola. Priporočljivo je vsakodnevno uživanje okoli 20 gramov kot dodatek običajni prehrani.
Nasvet za pripravo
Svežo koruzo, ki jo pobiramo avgusta, je najbolje skuhati takoj, saj se s časom količina naravnega sladkorja v njej zmanjšuje. Svežim storžem odstranite liste in nitke ter jih kuhajte v slanem, vrelem kropu približno eno uro.
Vir: Ringaraja.rs