Anita Beguš, uni. dipl. socialna delavka: »Moje mnenje je, da dojenčki niti ne potrebujejo preveč družbe svojih vrstnikov, ker so še premajhni, da bi dojemali. Je pa lepo in prav, da so v družbi z njimi.«

S časom otrok potrebuje družbo

Družba, okolica na otroka vpliva. Otrok nas posnema. Posnema kaj dela ata, mama, babica, dedek. Vendar se največ nauči, ko posnema svoje vrstnike. Naša Ana ni nikoli kobacala kot drugi otroci. Njen način premikanja po prostoru je bilo »ritanje«. Usedla se je in se z nogami kot ribica poganjala naprej. Ko pa je bila v družbi svoje prijateljice Zoje, ki je tri tedne starejša od nje in jo videla kako kobaca, je še sama poskušala. In se postopa naučila tudi kobacanja. Morda bi se ga res vseeno, gotovo pa je ji je bila Zoja zgled in motivacija. Anita Beguš poudarja, da otrok, ki je v družbi svojih vrstnikov, se razvija. Tako otroci kot ostali potrebujemo družbo, sebi enake … Otrok se s svojimi vrstniki lahko igra, smeje, se bori, deli, se krega. S tem krepi svojo samozavest, ki je v kasnejšem obdobju še kako pomembna.

 

PREBERITE TUDI: Prijateljstva dajejo otroku pomembne učne izkušnje

 

Otrok naj bo s svojimi sovrstniki

Otrok se s svojimi vrstniki lahko igra, smeje, se bori, deli, se krega. S tem krepi svojo samozavest, ki je v kasnejšem obdobju še kako pomembna.

Večina staršev mora zaradi službe in predvsem, ker nimajo zagotovljenega varstva starih staršev otroka kmalu vključiti v vrtec ali poiskati zasebno varstvo. Starši, ki nimajo službe ali imajo varstvo pri starih starših pa se sprašujejo, kdaj bi bilo dobro svojega otroka vključiti med vrstnike. Uni. dipl. socialna delavka, Anita Beguš, odgovarja: »Mislim, da ni prave meje – starosti kdaj otroka vključiti med vrstnike. Je pa dobro, da je otrok že kmalu v ''svoji'' družbi. Mislim, da se otroci zelo zabavajo, se gledajo, smejejo, 'brbljajo'' že okoli 6 meseca starosti. Kasneje, po 1. letu starosti pa še posebej iščejo svojo družbo.«

Po 1. letu starosti otroci še posebej iščejo svojo družbo

In ravno stališča, da otrok ni vajen družbe, je po mnenju Anite Beguš nujno, da ga postopno vključujemo. Niti v sanjah ga ne smemo siliti. Prvo se starš ali kdo pri komur se otrok počuti varnega, igra z njim in z ''novimi'' prijatelji, potem pa ga postopno puščaš samega. Vseeno pa moraš biti nekje v bližini, da lahko otrok pride do tebe, če se ne počuti več dobro. Otroci se zelo hitro navadijo na vrstnike in družbo in prav kmalu nas ne bodo več tako pogrešali.

Otroci se zelo hitro navadijo na vrstnike in družbo in prav kmalu nas ne bodo več tako pogrešali. 

 

PREBERITE TUDI: Moramo res vsi biti prijatelji - blog