Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, ki mora obsegati najmanj polovični delovni čas, lahko izkoristita tako mama kot oče oziroma skrbnik otroka.

Če imate enega otroka, lahko to pravico izkoristi eden od staršev do otrokovega tretjega leta starosti, če pa imate dva otroka ali več, vam ta pravica velja za enega starša do prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, če pa pravico izkoristi še drug starš, pa do konca prvega razreda najmlajšega otroka.  

Če eden od staršev to pravico uveljavlja zaradi nege in varovanja težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, pa lahko pravica velja tudi do 18. leta starosti otroka. 

 

PREBERITE TUDI: Starševski dopust

Kaj to pomeni za družinski proračun?  

Če se torej odločite, da boste izkoristili to pravico in ste se v podjetju, kjer ste zaposleni, dogovorili za polovični delovnik, boste seveda prejemali polovično plačo oz. po dejanski delovni obveznosti, toda za manjkajoče štiri ure dela vam bo država plačala stroške vseh prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Iz vidika države oziroma izračuna za pokojnino boste tako rekoč zaposleni za osem ur. Čeprav bo torej vaš družinski proračun nekoliko nižji, to ne bo bistveno vplivalo na nižjo pokojnino - le toliko, kolikor bi bila razlika v polovičnih prispevkih za minimalno in vašo dejansko plačo. 

Nižji stroški prispevkov so še posebej priročni, če ima eden od staršev s.p., kjer vemo, kako je lahko včasih težko preživeti iz meseca v mesec. Zato izkoristite to možnost, ki jo država omogoča vsem staršem. Pravica do krajšega delovnega časa ne pripada le tistim staršem, ki imajo otroka v rejništvu ali je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Kakšen je postopek?

Preden boste na centru za socialno delo (pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta) vložili vlogo za pravico do plačila prispevkov za čas krajšega delovnega časa, morate seveda uradno potrditi krajši delovni čas, pri čemer med prvim in drugim datumom (ko ste začeli delati s krajšim delovnim časom in ste vložili vlogo za pravico do plačila prispevkov za čas krajšega delovnega časa) ne sme miniti več kot 30 dni, če želite, da vam pravico priznajo za nazaj oz. glede na dejanski začetek dela s krajšim delovnim časom. Če namreč pravice do plačila prispevkov za čas krajšega delovnega časa ne uveljavljate v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge. 

 

PREBERITE TUDI: Materinski dopust

Če ste zaposleni v podjetju, to pomeni, da morate k vlogi priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan. Če ste s.p., morate krajši delovni čas prijaviti na kateri od enot AJPES-a, pri čemer ne pozabite opozoriti, katero pravico boste uveljavljali in bodite pozorni na datum začetka krajšega delovnega časa.

Slabosti pravice do krajšega delovnega časa

Poleg nižje plače (če ste zaposleni v podjetju) pa ima pravica do krajšega delovnega časa tudi druge slabosti, ki jih je treba poznati, da jih lahko vzamete v zakup. Država vam res poravna polovico prispevkov, toda zgolj za minimalno plačo in ne od osnove, ki vam jo plačuje delodajalec. Če ste si kot s.p. že prej plačevali prispevke za minimalno plačo, vas pa to ne bo nič oškodovalo.

Delodajalec vam lahko koriščenje te pravice tudi zavrne, četudi ste do nje upravičeni in se lahko pritožite na inšpektorat za delo. Si res želite takšen odnos z delodajalcem? In nenazadnje - ne pozabite tudi, da če delate le polovični delovni čas, vam tudi delovna doba teče s polovično hitrostjo.

Tukaj si lahko naložite Vlogo za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

 

Zgodba mamice Barbare: 

V prvi vrsti sem se za skrajšani delovni čas odločila zato, ker nisem dobila vrtca za hčerko in sem želela, da bi bila čimmanj odsotna zaradi varstva. 

Delam v bolnišnici in dogovorila sem se za 35-urni delovnik. Največja razlika je ta, da vem, da če pride kaj nenapovedanega vmes, ne morejo računati name, ker imam kvoto že izpolnjeno. Je pa res, da nimam veliko več časa, vendar je to zato, ker sem delovnik skrajšala samo za 5 ur. Verjetno se mamicam, ki dejansko delajo polovično kvoto, se pravi 4 ure na dan, veliko bolj pozna, da imajo več časa.

 

PREBERITE TUDI: Koriščenje letnega dopusta po starševskem dopustu