V primeru ločitve ima zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino, tudi s tožbo. Preživnino se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi

sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. V primeru ločitve staršev je do preživnine upravičen roditelj, ki skrbi za otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep.

vir: MDDSZ