Spremembe družinskih prejemkov: kaj prinašajo staršem?
Državni zbor je sprejel spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Med novostmi so ukinitev dodatka za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, širitev pravic za rejnike in spremembe pri priznavanju enostarševskih družin.
Državni zbor je 3. februarja sprejel spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Namen sprememb je posodobitev sistema družinskih prejemkov, večja socialna pravičnost ter spodbujanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo.
Ukinitev dodatka za otroke brez vrtca
Ena pomembnejših sprememb je ukinitev 20-odstotnega povišanja otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki ne obiskujejo vrtca. Ukrep je bil uveden v času pomanjkanja prostih mest v vrtcih, predvsem za najmlajše otroke, zdaj pa ta razlog po oceni države ni več aktualen.
Cilj spremembe je povečati vključevanje otrok v vrtec. Predšolska vzgoja otrokom omogoča razvoj socialnih in jezikovnih veščin, samostojnosti ter navajanje na strukturiran dnevni ritem, kar lahko olajša prehod v osnovno šolo. Poseben poudarek je namenjen vključevanju otrok iz ranljivih okolij, saj lahko vrtec zmanjšuje socialne razlike. Sprememba naj bi prispevala tudi k večji enakosti med spoloma, saj praksa kaže, da zaradi varstva otrok doma pogosteje prekinjajo karierno pot matere.
Več pravic za rejnike in velike družine
Zakon ohranja dodatno podporo velikim družinam. Do dodatka za veliko družino bodo po novem upravičeni tudi rejniki, ki skrbijo za tri ali več otrok, ne glede na to, ali otroci prihajajo iz iste ali različnih družin.
Nova ureditev uvaja tudi 15 dni starševskega dopusta za rejnike, ki sprejmejo otroka, starega med osem in 15 let. Namen dopusta je omogočiti čas za prilagoditev otroka na novo okolje in za vzpostavitev zaupanja med otrokom in rejniško družino.
Širša opredelitev enostarševskih družin
Spremembe prinašajo tudi novo opredelitev enostarševskih družin pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po novem mednje sodijo tudi družine, kjer otrok prejema nadomestilo preživnine, nizko preživnino do višine nadomestila ali nizko družinsko pokojnino. V posameznih primerih se lahko status prizna tudi zaradi posebnih socialnih okoliščin na podlagi presoje centra za socialno delo.
Status enostarševske družine pomeni 30-odstotno povišanje otroškega dodatka. Po ocenah naj bi spremembe pozitivno vplivale na približno 8.000 otrok, za izvajanje ukrepa pa je predvidenih okoli dva milijona evrov dodatnih sredstev letno.





