Na portalu gov.si so objavili končno poročilo in ključne ugotovitve iz raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki so jo za ministrstvo pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER).

9,2 odstotka več kot leta 2017

Na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine ter po povprečnih najnižjih cenah v drugi polovici septembra 2022 znašajo na novo ocenjeni minimalni življenjski stroški 669,83 evra na mesec, kar je 9,2 odstotka več od minimalnih življenjskih stroškov, ocenjenih leta 2017. To so tako imenovani dolgoročni minimalni življenjski stroški, ki so osnova za določitev višine minimalne plače.

Zakon o minimalni plači

Zakon o minimalni plači (ZMinP) določa, da se neto minimalna plača določi najmanj v višini 120 odstotka in največ v višini 140 odstotkov zneska minimalnih življenjskih stroškov. Minister Luka Mesec je 13. januarja 2023 minimalno plačo dvignil na 1.203,36 evra bruto oziroma 878,48 evra neto. S tem se je neto minimalna plača za letošnje leto dvignila na 131 odstotkov zneska na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov.

Kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 488,58 evra, kar je 10,6 odstotka več od ocenjenih leta 2017. Kratkoročni minimalni življenjski stroški so po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) osnova za določitev višine osnovnega zneska minimalnega dohodka (OZMD), ki je enak višini denarne socialne pomoči za samsko osebo. Na ministrstvu smo 1. marca 2023 znesek OZMD z uskladitvijo v višini 10,3 odstotka že dvignili iz 421,89 na 465,34 evrov. ''V sedanjih razmerah ne vidimo razloga za to, da bi bil osnovni znesek minimalnega dohodka nižji od kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov'', v študiji izpostavlja IER. Če bi osnovni znesek minimalnega dohodka izenačili z na novo ocenjenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški, bi to pomenilo dvig za dodatnih 23,24 evra oziroma za dodatnih 5 odstotkov.

PREBERITE TUDI: Starši, ta dva pravna dokumenta je priporočljivo sestaviti