Tveganje, a z zajamčenim donosom
Dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročno in namensko varčevanje na osebnih računih, zato od posameznika terja tudi preučitev prihodnjih potreb.

Brez ustreznih spodbud s strani države ponavadi posamezniki za starost ne varčujejo v zadostni meri. Eden od razlogov za tovrstno ravnanje je preslaba ocena prihodnjih potreb v starosti, po drugi strani pa (tudi zaradi prejšnjih višjih državnih pravic) pričakujejo socialno podporo države tudi v primeru, če njihovi prihranki za preživetje ne bi Slovenija se jez novo pokojninsko reformo odločila za davčne ugodnosti, ki veljajo tako za delodajalce kot za posameznike (za tistega, ki premijo plačuje). Davčne ugodnosti imajo tako funkcijo spodbujanja in krepitve novih dodatnih pokojninskih zavarovanj, hkrati pa naj bi kasnejše osebne dodatne pokojnine vsaj nekoliko kompenzirale nižji obseg pravic (nižje državne pokojnine). Kot zavarovanci tako ne plačujemo dohodnine ob plačilu premije PDPZ, ampak jo bomo plačevali šele takrat, ko bomo pridobili pravice do dodatne pokojnine.
Pokojninske reforme se morajo stalno prilagajati spreminjajočim se demografskim, socialnim in gospodarskim okoliščinam - vse z namenom zagotavljanja socialne varnosti tako zavarovancem, ki so že pridobili pravice, kot tistim, ki v zavarovanje šele vstopajo. Pokojninska reforma pa terja spremembo tudi od nas samih - priložnost imamo namreč sami varčevati za svojo dodatno pokojnino. Kot zaposleni imamo namreč možnost, da (poleg zneska, ki ga plačuje podjetje) tudi sami so-
prispevamo k premiji, in sicer iz naše bruto plače. S takšnim načinom se za omenjeni znesek povsem legalno izognemo vsem prispevkom in tudi akontaciji dohodnine. V kolikor pa v podjetju, kjer smo zaposleni, še nismo vključeni v pokojninski načrt (oziroma nam delodajalec plačuje manj od našega maksimalnega zneska), lahko za svojo starost varčujemo sami. V individualno varčevanje so trenutno,,prisiljeni" vsi samozaposleni in osebe, ki so pretežni (več kot 25-odstotni) lastniki podjetja, v katerem so zaposleni.
V Sloveniji smo tako že,,doživeli" vsakoletno poviševanje maksimalne-ga absolutnega zneska davčne olajšave, zniževanje odstotka zaposlenih, ki morajo biti vključeni v kolektivni načrt (prej 66 odstotkov, zdaj več kot 50 odstotkov), prednost pri uveljavljanju zneska, ki še šteje za davčno olajšavo, so pridobila podjetja in še bi lahko naštevali. Nadaljujejo se tudi usklajevanja novele pokojninskega zavarovanja, ki bo pokojninski zakon poenotila z evropskimi direktivami, pripravljen je predlog o pravih, tako imenovanih poklicnih zavarovanjih, pri individualnem dodatnem zavarovanju pa bomo lahko tudi izbirali naložbeno tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti.
Prevzemanje novih navad oziroma preoblikovanje starih je včasih zelo težka naloga, zato k odločitvi vodi tudi ustrezna motivacija. Morda vas bo k varčevanju spodbudilo dejstvo, da Evropa (se v večji meri pa Slovenija) postaja stara celina in da prejšnja pravila žal ne veljajo več, nekateri pa boste ugotovili, da bi si s plačevanjem premij bistveno popravili tudi svojo dohodninsko na-poved. Odločitev, da boste na svojem osebnem pokojninskem računu ob upokojitvi videli spoštovanja vreden znesek, pa je zgolj vaša, zato prvi korak k pokojninskem varčevanju naredite čim prej.