Torej. Utrujena sta. Oba. Vse, kar si želite, je, da zaključite večerno rutino, se končno sprostite in da vaš otrok mirno zaspi. Pravljica je prebrana, otroku ste dali še zadnji poljub na čelo, nato pa tiho zaprete vrata sobe in se odpravite proti svojemu čaju, odeji in daljincu za televizijo – ko zaslišite:

»Mama, žejen sem.«

Zberete še zadnje atome energije – in potrpežljivosti – ter mu prinesete kozarec vode, pri tem pa se sprašujete, ali je res tako zelo žejen.

Izkazalo se je, da ko otrok pred spanjem prosi za vodo, to ne pomeni nujno, da želi zavlačevati z odhodom v posteljo. V ozadju je lahko povsem biološki ali čustveni razlog.

V nedavni raziskavi na miših so raziskovalci z univerze McGill v kanadskem Quebecu ugotovili, da povečan vnos vode približno dve uri pred spanjem pomaga zaščititi miši pred dehidracijo med njihovim spalnim ciklom. To je raziskovalce spodbudilo k vprašanju, ali lahko celice v možganskem »senzorju za hidracijo« komunicirajo z delom možganov, ki nadzoruje notranjo biološko uro – tisto, ki uravnava čas spanja in budnosti.

Ko so z električno stimulacijo spodbudili notranjo biološko uro, so ugotovili, da za občutkom žeje res stoji molekularni proces. Ta vključuje nevropeptid, ki uravnava cirkadiane ritme – torej dnevne cikle, ki se odzivajo predvsem na svetlobo in temo – ter vpliva tudi na nevrone, povezane z občutkom žeje.

»Čeprav je bila raziskava izvedena na glodavcih, nam ponuja razlago, zakaj tudi ljudje pogosto občutimo žejo in pred spanjem pijemo tekočine, kot sta voda ali mleko,« je pojasnil vodilni avtor raziskave Charles Bourque, profesor nevrologije na univerzi McGill, v izjavi, objavljeni v znanstveni reviji Nature.

Dobro, morda je vaš otrok res žejen. A ko mu prinesete tisti zadnji kozarec vode, naredi le en majhen požirek. Hitro vam postane jasno, da verjetno sploh ni tako zelo žejen. Kaj se torej dogaja?

Čeprav otrok včasih res potrebuje tisti zadnji kozarec vode, je potreba največkrat čustvene narave. Dodatni kozarec vode pogosto pomeni tudi nekaj dodatnega časa z vami – in morda še kakšen objem ali pobožanje.

Če pa pomislite, kako malo časa traja, da otrok spije tisti požirek vode, se lahko vprašate, ali si res želi predvsem družbe. V resnici otrok potrebuje predvsem občutek, da lahko vedno računa na vas – ne glede na okoliščine.

Želi vedeti, da ni sam, če vas ponoči potrebuje. Da bo, ko vas pokliče, vedno lahko zaupal, da boste prišli, ga potolažili, zaščitili in poskrbeli zanj.

Zato, če vam kdaj zmanjkuje potrpežljivosti, se spomnite, da občutek tolažbe in varnosti, ki ga otroku prinese vaš odziv v tem majhnem nočnem ritualu, močno prispeva k njegovemu občutku varnosti in k vezi med vama.

 

Zaključek

Ne izgubljajte živcev – ta faza ne bo trajala večno. Tisti požirek vode, skupaj z zadnjim objemom ali dodatnim poljubom za lahko noč, je majhna cena za to, da se vaš otrok počuti varnega in ljubljenega.

Zato ostanite mirni, potrpežljivi in ljubeči. Kmalu – morda hitreje, kot si mislite – boste celo pogrešali to majhno, prisrčno »nočno nadlogo«.

In kdo ve – morda so včasih res preprosto samo žejni.