Drage mamice in vse, ki to še boste,

Lepo bi vas prosila za vaše mnenje v naslednji zadevi. Namrec brala sem o »rojstvu brez nasilja« oziroma otroku prijaznem porodu, kjer zadeve potekajo tako, da porod ni prevelik sok za novorojencka.
To pomeni npr. zatemnjene luči, tišina oz. šepetanje prisotnih (jaz bom rodila z EA pa upam, da ne bom preveč kričala :)), masaža na maminem trebuščku, presekanje popkovine šele ko le-ta neha utripat (3-4 minute po porodu), da se dojenček sam navadi na dihanje, kopanje, ki pomaga otroku, da se navadi na gravitacijo in se nekaj takih napotkov, seveda vse narejeno z veliko ljubezni. Pri takih porodih otrok baje sploh ne kriči, ker se počuti varnega in se postopoma privaja na novo okolje. Pravijo tudi, da zelo kmalu odpre oči in gleda (čeprav ne ve, kaj vidi) in da se v roku 24 ur tudi smeji (ne nasmehne, ampak prav smeji).

Mene pa zanima, ali pri nas v Sloveniji obstajajo pogoji za takšno rojstvo, ali se da kaj od tega zmenit s porodničarji in babicami ali mogoče določene stvari že izvajajo, pa jaz nisem opazila ali sem pa čisto preveč naivna? Zdi se mi namreč, da manj svetlobe, manj hrupa in vec stika z mamico ter okoljem, podobnemu maternici, otroku vsaj nikakor ne more škoditi. :)

Hvala vnaprej za vsako vaše mnenje ali izkušnjo in lep pozdrav!:rozica:

Tudi jaz sem o tem preden sem rodila veliko brala in mi je bilo tudi zelo logično, domače in toplo. Ampak na žalost še nisem zasledila, da bi se kje v Sloveniji s tem resnično ukvarjali. Glede na stres, ki ga otrok doživi pri porodu, sem bila kar vesela, da sem imela carski rez.

Tudi jaz sem brala o tem in bi bilo idealno a bodo - bomo morali spremeniti mišljenje v porodniški sobi in še kje preden bo prišlo do tega.Poišči možnost, meni je žal, da je nisem

Ja, lepo je o tem brat... :)- zraven pa sanjati o čem podobnem :)-.
Tudi v tujini je takih ustanov malo, stanejo pa uhm!

Mislim, da je to malo pretirano. Kričanje otroka ne ivira iz njegove stiske, ampak je nagonsko, ker mu pomaga, da se hitreje prediha oziroma preventilira. Zato tako hitro spremenijo barvo po porodu iz vijoličnega odtenka na rožnat odtenek.

Pri meni luči sicer niso bile zatemnjene, ni bilo pa tudi preveč svetlo, drl se ni noben, otroka so mi dali na trebuh, da sem ga objela in popkovino prerezali šele, ko je nehala utripati. Tudi mali je bil čisto miren in ni jokal. Precej blizu "idealu", ne? :) Pa je bila to čisto navadna porodna soba v čisto navadni porodnišnici.

Moja je tud sam mal pojokcala ko je ven pršla, pa na trebuh so jo takoj dal, pa čist mirna je bila. Soba je bila svetla, sam ni bilo hudo. Kdaj so pa popkovino rezal pa ne vem.

Ne vem no... Jaz sem tudi malo skeptična. Se mi zdi, da je otrokov jok in sploh šok ob porodu nekaj najbolj normalnega in jaz ne bi posegala v nekaj tako naravnega. Saj obstajajo tudi študije, ki pravijo, da otrok, ki ob porodu ne doživi šoka, kasneje v življenju trpi za tem in tem (ne znam povedat točno, v glavnem nekaj psihološkega). Ne da bi kaj dosti dala na te teorije, zdi pa se mi čisto tako intuitivno, da včasih gremo že malo predaleč s temi novimi metodami.

Oh to, da mora skozi dati ta šok, da se kao utrdi ali nekaj takega, je brez veze. Potem je tudi to, ko eni dojenčke v ledeno vodo namakajo in to tako, da jih držijo za nogo, v redu, saj so po njihovem potem fizično in psiihično bolj odporni. Meni se zdi kar v redu tole obravnavanje dojenčka kot bitje takoj po rojstvu. Bitja, ki potrebuje toplino, mir in ljubezen. Ne, vem, meni se zdijo tako ranljivi taki majčkeni. Tako izpostavljeni in nemočni.

Splišni odgovor je na mestu,sem tud jaz tega mnenja:bravo::bravo:

glede na izkušnje, so eno teorije, drugo pa realnost

pri meni sta oba novorojenčka zajokala samo pri prvem vdihu, potem sta nadebudno gledala v svet cele tri ure in se zadovoljno smehljala v spanju v porodnišnici

porod pa je bil z vsemi možnimi luči, kričanjem...in seveda neizmerno srečo, ko sta prišla na dan. porod ni lahko izkušnja, še posebno če se kaj zaplete, tako da manj kompliciraš bolje bo, no vsaj pri meni je bilo tako.

Tudi pri meni je mali zajokacal samo takoj, na začetku, ko se je rodil... Potem smo cele 3 ure, jaz ati in on, neizmerno uživali v čisti tišini! :) Prav tako se mi ni zdelo pretirano "šokantno" okolje v porodni sobi-nismo kričali, luč ni bila ne vem kako svetla (razen, ko so me šivali-takrat je bil pa ati z otročkom v drugi sobi),... Tko, da je itak odvisno od posamezne porodnišnice... Sliši oz. bere se pa lepo...LP, Saša

Če rojevaš brez EA, nisi med porodom ravno skuliran, dobre volje in v šepetanju, pa lepih besedah. Mene je med mojimi porodi prav brigalo vse, ker se še sebe od bolečin nisem prav zavedala, me je med popadki kar zmanjkovalo. Da bi pa hodila okrog, kot ekateri svetujejo, bi pa garantirano skupaj padla. Tako da, to je le za tiste, ki imajo zelo lahek porod.

Kar se tiče pa poroda, sem pa nazadnje imela ful lepo izkušnjo. Svetlo je bilo ravno prav, položili so mi ga na trebuh, zajokati ni hotel (je bila že kar panika, ker ni!, ampak se je potem le spomnil, da bi), niso ga obračali na glavo, ali kaj podobnega, s popkovino so počakali, celo ponudili možu, če jo hoče prerezat, babice so bile ful ljubeznive do mene, očka in sploh do otroka (se jima je videlo, da se kljub praksi, še vedno čisto vsakega otročka ful razveselita), po porodu sta nas pustili v miru, da se crkljamo. To je bilo v Postojni. Meni se zdi tak porod prav fajn, nič mu ni manjkalo, pa otročku tudi ne. Razen seveda EA! Ta je pa hudo manjkala.