[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Živjo,

vem da je zelo hitro, a kljub temu bosta oba preživela..predvsem bodi zelo pozitivna pred svojim lubčkom in se veliko pogovarjajta o vrtcu...
Na teh debatah pa smo pred časom klepetale o uvajanju v vrtec:

http://www.ringaraja.net/forumi/sporocila.asp?msg=123086&id=16560&idk=89

http://www.ringaraja.net/forumi/sporocila.asp?pogled=2&id=19021&msg=144762&idk=89

Upam da boš našla kaj zase inpredvsem pogumno naprej.

LP Majda

Hojla,

kar mirno, saj bo šlo. Otroci so bolj prilagodljivi, kot si včasih mislimo. Čim manj bo tebe strah, prej se bo mali navadil na jasli. Glede uvajanja pa vprašaj kar v vrtcu.

Prijeten začetek vama želim.:sloncek:

Tea

Jaz ti raje ne bom povedala naših jasličnih izkušenj. Mislim, da to ni to, kar trenutno potrebuješ.

Dostikrat je tako, da otrok slabo sprejme vrtec, če mama preveč komplicira in se boji. Imajo namrteč otročki senzorje za take reči.
Pozitivnoin odločno glej na to in ga tudi kajk nagradi, ko bo bil priden. No pa sej boš vidla najhuje pride po enem tednu.
Naših izkušen ti pa tuidimraje ne opišem. Mej glavo pokonci nasmeh na obrazu in predvsem ne cincaj ker otrok to čuuuti.
:)

Evo nas :sloncek: mi smo ta ponedeljek zaceli z "vrtcem" pa je nas :duda: star 4.5 mesece in nismo nic :(( Se mi zdi, da je precej lazje, ce grejo v varstvo mlajsi. Nas je ful zadovoljen pa se veliko novih igrack je tam in veliko druzbe. Se mi zdi kot, da je spet postal spet za eno "stopnjo starejsi" podobn obcutek sem imela tudi takrat, ko smo ukinili dojenje. Kar korajzno :)-:sloncek:

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bagy, pa seveda sporoči, kako bo, ko bo. Me prav zanima. Upam seveda na najboljše, ampak ne morem, da ne bi bila malo skeptična.

Pri nas je bilo samo uvajanje namreč povsem mimo. Morali smo se mu skriti, potem pa je jokal, da ga je bilo hudo poslušati, in to kar nekaj časa, brez da bi se kdo zmenil zanj. Nato nam je vzgojiteljica rekla, zdaj se pa pokažite. Tako smo delali en teden, da je bil otrok že čisto hin. Samo še čuval nas je, da mu ne bo kdo kam pobegnil. Potem je zbolel, potem pa jovo na novo, dokler ni spet zbolel in sem nakurila vzgojiteljico in smo ga vzeli iz vrtca.

Tega ti ne pišem, ker bi te hotela prestrašiti, ampak zato, da boš vedela, da, če ti bodo slučajno to svetovali, tega nikar ne počni. Pozneje sem nekje prebrala, da je smisel podobne metode (ne pa take) v tem, da se mu, seveda po tem, ko si nekaj časa z njim in se igraš, skriješ, potem pa se mu takoj, ko se začne jokati, pokažeš. To delaš kar dolgo časa, ampak pokazati se mu moraš res takoj!!!, ko začne jokati, tako da dobi občutek, da čeprav te ne vidi, si vendarle z njim.

Potem pa smo ga letos pri dveh letih ponovno dali v vrtec in ker je že toliko zrel, da razume, da gre mamica v službo in bo on v vrtcu samo počakal in se igral, potem bom pa prišla ponj, ni bilo nobenega problema.

Upam, da vam bo uspelo.