[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nasveta nimam, žal.

Je pa pri nas podobna situacija. Zjutraj ji prinesem kakav v posteljo, in to moram počet izključno jaz, ker drugače se dere in nori. In to delam vsak dan. Ampak samo za kakav vztraja, 
Za ostalo se da nekako zmenit tudi drugače, ampak z veliko pregovarjanja, ampak gre.
Srečno!

A ja, stara je tako kot tvoj, 2,5 leti. Zgleda da je neka povezava.


< Sporočilo je popravil Felicity -- 8.4.2008 9:23:12 >

Pozdravljena!

Mislim da sinček vedno bolj čuti, da bo prišel nov član in na ta način kaže svojo stisko. Poskusi ga motivirati naprimer:Če se boš zjutraj lepo oblekel z atijem in ne oboš jokal bova popoldan ko pridem iz službe ustvarjala z glino(pač kar rad počne s tabo).
Pa veliko in še več pozornosti, kajti občuti verjetno stisko  saj ve, da bosta kmalu dva, ki bosta potrebovala mamico in očka

Veliko uspeha

No pri naši 2,5 letnici je pa ravno obratno. Midve sva cela da skupaj ampak zvečer je pa očka zakon. Jaz jo umijen, on jo mora dati spat, pokrit, stisnt. če ga ni je cela drama. Enako je ponoči ko gre lulat, če vstanem jaz joka tako dolgo da  zbudi še očija. Zdaj niti ne vstanem več. Da te potolažim, je samo obdobje, ki mine. Verjemi jaz dajem to že tretjič skozi. Enkrat je mami zakon, drugič očka.  

Valla tvoj članek je tak kot, da bi opisovala mojo družino. Prinas je še vedno tako (no malo je že bolje) pa je mala stara že skoraj 4leta. Pač mamice smo zakon, Očki pa za divjanje in glasno igro. Pri nas je bilo vse tako kot si opisala. Niti pod razno je ni smel dat očka spat ali ponoči priti pokrit, dat lulat. Pred dobrim mesece sem rodila in od takrat mora biti tako kot se midva z možem odločiva in nič drugače, Pravzaprav sva jo na to začela pripravljati že med nosečnostjo. Pač mami mora počivat in nisem šla jaz ponoči k njej. Je bil jok ne bom rekla da ni bilo vpitja. Ampak tako je. povem ti samo to, da vstrajajta odločno in s pogovorom. Če jo mora očka zrihtat pač jo bo on ker slej ko prej otroci pogruntajo, da ne morejo nič in že se v miru peljeta v vrtec tako kot si opisala. Mi smo proti koncu nosečnosti mel mal krize. Pa se je z vstrajnostjo in objemi vse pomirilo. Tudi moj mož še vedno malo pojambra, da so očki dobri sam takrt ko otroci rabjo igro, ampak se kmalu pomiri, ko ga naša pupa okupira z ojemi in ga poslini s poljubi. 

Tudi jaz ti ne morem dat nekega nasveta, se mi pa zdi zgornji stavek  resničen. Najbrž rabi tvoj mamico, da ga zvečer pocrtla in polubčka, ati pa je bolj prijatelj.

Mogoče naj ga proba očka veliko več objemat in crtlat med dnevom, da ni samo za igranje in fantovske zadeve. Težko je takole reči.
Drugače pa se zna v pol leta še vse spremenit.

Na to sem tudi sama pomislila. Ampak, saj bo boljše, boš videla, bo starejši, bo drugače dojel stvari.  Lahko bo takat, ko bo dojenček, čisto drugi-se spremenil na boljše.

Vsak večer mu povej, da boš šla zjutraj v službo in ga bo oči.... Povej vsak večer, čeprav misliš da že ve'.

o smotko , naj ne bo užaljen. so stvari, ki jih otroci rade počnejo z očeti, druge pa z mamicami. pri nas je popolnoma isto že... ne vem...2 leti(pupa je stara  3leta in 3mesece).
ko pa situacije tega ne dopuščajo, pa ji vnaprej poveva, tako kot ti je že tehnofil svetoval

Ja, moj je bil tudi enkrat tak smotko. Bila sem še na porodniški, on pa je še naprej v šolo hodil. Prihajal je ob večerih, itak, da je bil mali bolj name navezan. Uf, kako je bil užaljen, sem ga prav videla in mu rekla in mi priznal, da je res tako. No, pa sva  se pomenila, sem mu rekla, naj ne bo otročji, otrok je bil takrat vendarle star 9 mesecev, da bo še marsikaj lahko nadoknadil z njim.

Pri nas je bilo isto MAMI MAMI MAMICA.  No ja pa še vedno je tako - bomo vidl ko mom v tretje  kaj bo potem?!!

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

sem se pomnila....tud moj mož je bil užaljen, ker sem jo jaz preval naučila naredit. on je pa prof. športnr vzgoje in je pupi rekel, da naj reče, da jo je on naučil . hvalabogu sem  jo narobe!!!! naučila, tako da ji je on pravilno pokazal in bil zadovoljen