[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Midva oba delava doma in nama super znese - samo je ena velika razlika v primerjavi z vama - midva delava vsak svoj "biznis": on je zaposlen v bistvu pri svojem očetu, jaz pa sem odprla svoj s.p.. Jaz kvečjemu kaj pomagam pri kakih papirjih in kakih težavah z računalnikom, ampak to so malenkosti recimo 1x na teden, ki redko vzamejo več kot nekaj minut. On pa z mojim delom itak nima nič.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Jaz delam z možem skupaj
On ima firmo,jaz pa papirje...moram povedat,da nama kar gre...na začetku sem bila kot ti,ravno tako z dvemi mulci,samo sem že zdavnaj razčistila pri sebi,da je na prvem mestu družina potem delo....
Na začetku sem bla tudi jaz z doječo hčerko na joški in delat na računalnik...kot,da bi sebe brala

Te pa popolnoma razumem kako to izgleda,samo enega pametnega nasveta ti ne znam dat.Pri družinskih firmah je zmeraj tako,da je cela familja notri in,če hočeš,da laufa si je treba pomagat,ni druge....samo znat odklopit firmo od družine je treba

Ne vem,jaz ne bi zamenjala za nič na svetu....delam kadar hočem,če se mi ne da prenesem na jutri....skratka,meni je fajn tako

So pa tudi kreganja,ne rečem da ne....ma ni nič hujšega!

Jaz vem, da nama nebi niti pod razno uspevalo zato se niti nisva spustila v takšen projekt- enostavno se že pri razdelitvi gospodinjski del skregava kaj bi šele bilo če bi morala firmo skupaj furat.
Sta pa bila moj oče in mama fenomenalna in uspešna skupaj in nikoli se ne spomnim, da bi se v čem nestrinjala kar se firme tiče - točno porazdeljeno delo in velika pomoč babic ( oba dva edinca )  v gospodinjstvo.

Je pa res vprašanje če se boš lahko totalno distancirala od vsega - kar enostavno ne verjamem, ker ko je enkrat firma v hiši je potrebno vsem družinskim članom živeti in delati za to firmo, da vse skupaj uspešno funkcionira.

No, jaz delam z možem skupaj v službi in moram reči, da se anma super obnese. V službi sva sodelavca, ki lahko v kakršnikoli situaciji računava na nesebično in takojšnjo pomoč drug drugega. V preteklosti ej to nekoliko motilo sodelavce, sedaj so pa tudi oni pogruntali, da je to pravzaprav odlična naveza. Prav zanimivo, da imava do službenih reči zelo podobna če ne že enaka stališča, doma se pa zaradi kake banalnosti rada usekava.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pa nimaš koga, da bi ga lahko za par ur na dan zaposlila? Raje to, kot pa zaposlit varuško.

Pri naju je tako, nimava še otrok, tako da še ne morem govorit, lahko je rečt, da se bom takrat raje otrokom posvetila, kot pa to potem realizirat... Imava pa seveda vsak svojo službo in skupaj imava firmo, ampak na srečo je še en partner.

Naju pa ni cele dneve doma, greva ob 5h zjutraj, prideva zvečer, jaz ima še svoje hobije in priznam, da sem čisto kot ena cunja, včasih in samo govorim, da se rada naspala, pride pa sobota, sem pa ob šestih zvečer pokonci (pa ker je narava posla taka, da se ob sobotah ne dela, bi lahko spala, ampak se navdiš na drug bioritem in enostavno ne morem).

Skregava se kdaj samo, če jaz hočem neko stvar naredit po svoje, rada tvegam, tudi, če vem, da je veliko možnosti, da izgubim, moj pa ravno obratno.

Nama tudi ne gre kaj takega.
Midva sicer imava vsak svojo službo, a imava svojo "popoldansko" firmo. Začela sva skupaj, a kmalu ugotovila, da ne bo šlo tako gladko. On zna delat cele dneve, jaz pa ne zmorem dopoldne delat drugje, popoldne pa otroci, gospodinjstvo pa še kaj delat zraven... . Sem kmalu rekla, da se ne grem več tega.
In zdaj v glavnem dela sam. Razen če dobi kakšno zadevo, ki je ne zna sam naredit (strokovno se lepo dopolnjujeva) oz. se kar sam zmeni še za moj del (saj bom imela čas ), potem kakšno popoldne vskočim, otroci pa v varstvo. Ampak to je zdaj redko. Ker enostavno ne uspem hitro zadeve končat in on je potem živčen, ker je že obljubil... In smo tam.
Trenutno sem na porodniški. In evo, mi je že zrihtal dva projekta, ker sem itak doma.. . Najprej zjutraj otroka v vrtec, dojenčka v varstvo, vmes dojit, preoblačit, kaj kuhat, perilo... Koliko časa še ostane? kaj že delam cel dan ? Skratka hitro imava ostre debate okoli tega. No ja, eno zadevo sem zadnjič zaključila, na eni pa ravnokar delam. Ja še na RR ne pridem.. .
Tako da jaz te čisto razumem. Tudi jaz bi na tvojem mestu verjetno iskala službo.
Za tolažbo: imam dve kolegici, ki sta delali v firmah z možmi in enakimi težavami in sta obe poiskali svojo službo drugje. Zdaj sta super zadovoljni v službah stran od doma. Kar pogumno! Te podpiram!
Aja, to da pa otroci vmes uletavajo, mami to rabim, to mi naredi prosim, pil bi, kje je to...., tega pa sploh ne komentiram .

< Sporočilo je popravil SaaS -- 10.4.2010 18:49:22 >

Joj,ti moški spolh ne razumejo, da imamo me še gospodinjska dela... Moj sicer lika sam in enkrat na teden skupaj počistiva stanovanje. Ker je malo stanovanje in ker gre trenutno vse v hišo, niti nimam odveč denarja za čistilko (oziroma, ko tistih par eur več zaslužiš, se mi po pravici povedano škoda zdi... raje za kaj druga dam), drugo je pa, da bi mi bilo malo nerodno, kako ne morem ene luknje sama počistit... Ampak, ker je tako malo stanovanje imam notri pisarno za obe službi plus še nekaj je ostalo od študija, je to groza... Samo nalaga in nalaga se, papirji, mape... to ne moreš verjet...

Potem, ko se bodo stvari stabilizirale, oziroma, ko se bova selila, jo bom najela.

Mi je pa žal to, ker moji otroci ne bodo imeli babic, da bi vsaj pri njih preživeli čas, ena bo že takrat kar v letih, ena je predaleč, en dedek bo še dlje, z enim dedkom nimamo stikov... Tako da, jaz jih mislim navajat na samostojnst od prvega dne - čeprav pa rabijo nadzor, bodo pač delali naloge v pisarni, ko bom jaz delala. Sicer pa razmišljam o enem takem malo bolj družini prijaznem poslu.

Ma ti povem, Poka, lahko si domisljas, da jih bos ucila samostojnosti, ampak to pride veliko pozneje, ko so vsaj v osnovni soli, prej pa res veliko letajo okoli tebe. Tudi jaz kaj delam na racunalniku doma, pa je tako, da 1. dojencki ne spijo nujno, kadar naj bi spali (pravkar imam zasedeno narocje, ker se je panicna zbudila po pol ure spanja - sicer se to ne zgodi ravno pogosto); ko so dojencki budni, radi pomljaskajo kaksen papir in podobno ... svojih igrack pa se kmalu navelicajo; 3. malckom gre naceloma na zivce, da hoces ti nekaj v miru narediti. Pomaga, ce jim uspes nekaj casa aktivno posvetiti, beres pravljice, se igras itd. in potem imas mogoce nekaj casa mir za racunalnik. Ni pa nujno! (takrat rabis res dobro mero potrpezljivosti in obcutka za stvarnost, res niso sposobni se vedno "samostojno" zaposlit); 4. pomagajo tudi risanke - AMPAK, koliko casa jih je pametno "zaposliti" z risankami? Ker to je pa precej pasivna oblika prezivljanja prostega casa in so potem otroci se bolj zivcni, na drugacen nacin.
Z osnovnosolci nimam se izkusenj;)
TOREJ? Na koncu ostane upanje, da bo kateri od otrok spal ravno takrat, ko jaz rabim (heh, vcasih rata, vcasih ne, vecji kot so, manj spijo). Ali pa da prestavis delo na vecerne ure. In upas, da je otrok zgodnje sorte.
Dresiranje na samostojnost pa ne vem, kdaj pride na vrsto. Pri nas izzove nezelene efekte, tako da je treba najti formulo, da smo vsi zadovoljni.

Vas berem in se čudim! Ena dela en projekt, druga drugega, vsi nekaj dodatnega, z pisarno doma....
Kje dobite ponudbe teh del oz. kako pridete do tega?
Ker jaz sem že zelo dolgo na bolniški in bi mi zelo pasalo kaj delat doma, da čisto ne zakrnim, da se čutim koristno.
Pa ne vem, kje naj iščem kaj takega. Sem pa iz ekonomske smeri.
Razmišljala sem že vse možno, do neke konkretne zadeve pa še nisem prišla.


_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Meni je pa prav fajn, da delava skupaj. Sva se sicer prve pol leta veliko kregala, ampak ne zaradi same službe, bolj zaradi stresa, ker je kar muka, da s euveljaviš in splavaš, vsak dan gledaš, če boš propadel ali boš uspel... no, ko se je speljalo, sva se navadila na novo situacijo, je pa postalo fajn.
Mi imamo trgovino odprto od ponedeljka do petka cel dan, tako da je on tam in je glede tega kar obremenjen, sva imnela tudi v soboto dopoldne odprto, ampak po ene pol leta sva to uknilila. Sedaj so vikendi striktno za družino, edino če se meni nabere veliko dela, on prevzame otroke, skuha kosilo..., da naredim svoje. Ali pa če ga rabi monter, opravi telefonski klic, to je pa to.
Starejša je v vrtcu, mlajša do septembra doma. Čez teden je tako, da dopoldne jaz urejam papirje, se menim z dobavitelji,.. ipd., kar je treba narediti, če tamala rabi mojo pozornost, jo dobi. Bo pač stranka morala počakati do večera, da ji pošljem predračun. Kar ne naredim dopoldne, naredim potem zvečer. Pač mi je jokajoči dojenček še vedno pomembnejši kot firma. Popoldne je namenjen puncam in gospodinskim opravilom. Nimam pa tudi nobenega, ki bi lahko redno vskočil za čuvanje malih.

Kaj pa vem, se mi zdi, da je treba imeti ves čas pred očmi prioritete, kaj ti je najpomembneje. Pri nama je najprej družina, potem midva in šele nato firma. Delo je striktno razdeljeno, meni knjigovodstvo leži, njemu ne, on je za prodajo in obvlada vse tehnične podrobnosti. Resno pa razmišljam, da bi pisarno od doma preselila kar v salon, potem bi imela službo povsem ločeno od doma.

V firmi sta samo vidva, ali imata še koga zaposlenega? S prodajo koga pa se ukvarjata?

_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Tajtaja, a to mene sprašuješ? Saj ne vem, če lahko napišem, da me ne bo metulj333 prijavila kot reklamo .
Zaenkrat sva samo midva plus nekaj zelo pridnih študentov nekajkrat tedensko (za dostave strankam) - BTW, tisti, ki je skonstruiral predlog zakona o malem delu, mi lahko pride pomagat reševati logistično zagato, ki se mi postavlja zaradi tega . Prodajamo pa sanje vsake ženske in nočno moro moških .

< Sporočilo je popravil Ankica. -- 13.4.2010 10:16:13 >