[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se ravno srečujemo s tem. Njega je strah,ampak resnično starh,joka,dregeta...Pravi da vidi pošast . V svoji postelji ne pustim spati,tako da gem v njegovo,ko zaspi grem stran.

Bo minilo,tako kot vse ostalo

Moj se je večkrat ponoči zbujal in rekel da ima hude sanje in da želi k meni v posteljo, vsakokrat sem vstala preverila da je popolnoma zbujen, odprla okno in ven vrgla njegove hude sanje prav do marsa, na ta način je postal boljše volje in nazaj zaspal v svoji postelji do jutra.
V tvojem primeru glede na to da ste se mlajšega navadli na svojo posteljo , starejši predvideva da je sedaj on na vrsti, lepo mu razloži da je tudi on spal pri tebi ko je bil majhen in da sta sedaj oba velika in pogumna da spita v svojih postelajah da je samo ati tisti ki ga je treba pocrtat, obrni v smeh pa bo šlo.

A ta čas, ko ga je začelo bit strah, slučajno kaj vpada s tem, ko je šel oči v bolnico?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hm, sicer nekje pri teh letih je tudi Ronja začela ful živo sanjat in se zbujat (in potem si jo težko prepričal, da je nekaj sanjala in ni bilo res - recimo je sanjala, da jo je Lejla cukala in potem sva jo morala peljat do posteljice od lejle, pa pokazat, da ta tam nedolžno spi in ji nič noče;) - baje da dostikrat tak čas sanjajo kake moraste sanje, ker morajo grozo predelat v sanjah, če je pač v navadnem življenju nimajo (sem enkrat brala odgoor mislim da od Juula eni mami, ki jo je skrbelo, ad ima sin grde sanje) - in hvalabogu, da občutka groze nimajo v normalnem življenju:). Da to ni nič narobe in se pač zbujajo takrat. POtolažiš in zaspi nazaj. nekak tako bi bil povzetek, če se prav spomnim... Je pa res smotano, če ti potem non stop posteljo zaseda...

No, najini dve obe prideta zjutraj, dostikrat pa kakšna že ponoči... sva se že nekak navadila... Upam, da se bo to zmanjšalo do januarja .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Se spomnim, kako je bilo mene strah teme, pa če sem bila kdaj sama, tudi podnevi. Strah je huda reč in otroku je za verjeti. Naš skoraj 6 letnik tudi dostikrat ponoči zajadra v spalnico, ker ponoči kaj sanja, pa poštasti gor in pošasti dol. Imajo bujno domišljijo, en mu to reče, drugi nekaj drugega, potem pa pride ven nekaj čisto tretjega. Le prisluhni mu in skupaj najdita rešitev. Mogoče, da zaspi pri luči, če se pa ponoči zbudi pa naj le pride v spalnico. 

_____________________________

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pogovori se z nijm okoli gromitov, dostikrat pomaga že en pogovor, vsaj pri nas je bilo parkrat tako.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi smo ugotovil da malemu delajo hude sanje kače, in se spraševali od kje kače, res jih jaz niti v zoo-ju ne grem gledat  so mi grozne, mogoče je to povzel malo po meni, nakar sem ugotovila da zjutraj predno greva v vrtec prižgeva TV na JimJam in med tem časom ko se jaz uredim on to gleda in glej ga zlomka je bila tam ena risnka o žužkih in veliki kač.
TO sva strogo prepovedala gleda in uklučila tisto kar sem že povedala in se je s tem nehal.

Mogoče se je res česa prestrašil, če je ta strah prišel tako na enkrat. Moja tavečja, stara 4,5 let se je nekaj časa bala teme, ker sem en večer preko baby phona rekla, da naj že nehata pet in zaspita. in očitno ji ni bilo nič jasno od kje moj glas, mene pa nikjer. 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]