NA začetku 34. tedna sem šla v bolnico zaradi popadkov. Sem se bala, da sem se začela že odpirati, pa se je k sreči le mat. vrat skrajšal. Potem sem tam ležala 10 dni, od tega 4 dni vsak dan špikana, in imela sem obliž za ustavljanje popadkov.
Sedaj sem doma, od petka, tole počivanje in ležanje mi preseda, pošteno. Ob dveh , ki imata 2 in skoraj 4 leta je to poseben napor, sploh ta mala, je odreagirala zelo jezno,v bolnici skoraj ni hotela k meni, vse po vrsti tepe ..., pa še obe sta zboleli, ena je še na antibiotiku, druga kašlja in smrka...  Mož je zmatran. Moja mama pomaga, a tudi ona ima službo.
V nedeljo sem imela eno uro  nerednih popadkov, včeraj me je zvijalo skoraj 3 ure, vedno zvečer ...  V petek nastopim 37. teden, toliko moram zdržati. (prvo sem rodila v 36., DRUGO V 37. tednu).
Skratka težko prenašam, težko se sprostim
Oh, ja, saj bo bolje

Nič kaj zavidljiva situacija,res.Ampak nimaš kaj,edino kar ti preostane je poskusi kolikor se le da mirkat sebe in nagajivčka,ki bi rad prilezel ven.
 Si ne predstavljam nosečnosti v tej vročini,bošce vse,ki trpite.

Drži se, si že skoraj tam!

Ne vem kaj naj napišem kot to pazi nase in zdrži!

čakamo novičke

_____________________________

Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)

Veliko stvari se dogaja v naših glavah....če se bojiš, da petek ne bo pršel, si stvar poslabšaš...NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE


PRISILI SE POZITIVNO MISLITI IN PRISILITI TELO, DA ZDRŽI VEČ KOT DO PETKA!!!

Uspelo ti bo!!!