> Če otrok živi v sovraštvu, se bo naučil prepirati.
> Če otroka stalno grajamo, se bo naučil obsojati.
> Če otrok živi v strahu, bo postal boječ.
> Če smo do otroka preveč usmiljeni, se bo začel smiliti samemu sebi.
> Če otrok živi v ljubosumnosti, se bo v njem naselil občutek krivde.
> Če otroka spodbujamo, bo postal zaupljiv.
> Če otrok živi v potrpežljivem okolju, se bo naučil biti vztrajen in
> potrpežljiv.
> Če otroka hvalimo, se bo naučil biti prizadeven.
> Če otroka sprejemamo, se bo naučil ljubiti sebe.
> Če otroku damo priznanje, se bo naučil stremeti za ciljem.
> Če otrok živi v prijaznosti, se bo naučil, kaj je prav.
> Če otrok živi v ozračju poštenosti, se bo naučil, kaj je resnica.
> Če otrok živi v varnosti, se bo naučil verovati vase in v ljudi okrog
sebe.
> Če otrok živi v prijateljstvu, se bo naučil, da je dobro živeti na tem
> svetu.

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Ko bi vsaj vsi otroci lahko tako živeli ... Lepo ...

_____________________________

Nič ni lepšega od današnjega dne ...

čene bi bilo če-ja bi bila čebula le bula...je pa vse res,samo tko je težko..kako naj rečem napake so in napake bojo

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

A veš, včasih sem mislila, da je vse to res, ampak življenje ni tako zelo enostavno,  vsekakor pa ni črno belo.

Ja, fajn je, če otrok živi v vzpodbudnem okolju, smao zgolj prijaznost ni prav nikakršna garancija, da bo otrok prijazen, zgolj hvala ni garancija, da bo prizadeven... v bistvu je žalsotno dejstvo, da moramo vsi doživeti vse, od hvale do graje, da sploh ločimo razliko, da hvalo cenimo, da moramo doživeti prijaznost in neprijaznost, da ločimo razliko, da smo se sploh sposobni vživeti v sočloveka, da mora otrok doživeti poštenost in nepoštenost, posesivnost in svobodo, spodbudo in nespodbudo....skratka, prav vse, kar je na tem svetu, če želimo, da bo normalno spodbudno in zavestno funkcioniral v življenju. Ne le prijatelji, tisti, ki so zmedeni, ki so čudaški, včasih neprijateljski, ga bodo naučili enako mnogo, kot tisti, ki so najboljši prijatelji. Ni vse v vato zavito, žal. Nam pa vsem paše, prav gotovo, če nas spodbujajo, hvalijo, so prijazni... samo včasih pač sploh potem več ne vemo, da nam to ljudje nudijo. Samo po sebi umevno se nam zdi. Logično in pričakovano.

Se pa strinjam, osnovna reč je varnost v družini. Če te ni, vse ostalo ne igra nobene vloge.

Men je pa ta mail kar se otrok tiče ful resničen:



http://shrani.si/f/45/DT/3eEmCGZT/mail-otroci.wmv

Mi je všeč to napisano, bom kar sprintala  . Mail me pa vsakič znova gane...
Seveda se strinjam tudi s tabo, Gina, da morajo otroci izkusiti tudi "neprijazne" strani življenja, ampak: s tem bodo soočeni, brez skrbi, tudi brez nas, v zunanjem svetu, ki je vedno bolj bolan....(sem še pod vtisom ovc in avstrijske zadeve....)
Zato se mi zdi vseeno naaaaajbolj pomembno, da naši otroci odraščajo v čustveno stabilnem in pozitivno naravnanem družinskem okolju.

Nusi za vse krivi starši in njihova vzgoja.

Lahko je otrok lepo vzgojen, npr. da so ga naučili da alkohol ni vredu, ampak lahko da bo imel kdaj v življenju takšne prijatelje, ki ga bodo v to ''potegnili''.


Verjamite!


_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

Niso*


Napaka.


_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!