izpadeš kot kriminalec.Po podatkih sodeč,je bilo v hiši te družine že dolga leta prisotno nasilje,kaj in kako je resnica ne vem,vem le to kar sem slišala.
Torej,če vzameš v lastne roke obrambo nisi nič boljši od nasilneža ki ti greni življenje.Kako torej naprej?Državne institucije ti ne pomagajo,sam si ne smeš.
Kaj ti preostane.sklonit glavo in trpet in čakat,da ti kdo vzame življenje?
Izhoda ni?!!!!

http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070227_3091052_16168580.php

Ja je blo po televiziji.

Pa un "revež" zaboden je še čist ubogo reku da ga žena ne pusti da pride domov, in ne ve kam naj gre "ubožček"

Za

Jaz sploh ne bom več teh oddaj gledala in brala teh stvari, ker ni čudno da mam pol visok pritisk

Srečna ti,da se ti ni potrebno s tem ubadat,da v tvoji bližini ni takih
zadev.

Ja sem vesela da se meni kaj takega ne dogaja.

Je imel moj celo otroštvo uničeno zaradi takega "očeta" in sem jih parkrat tud jst pokasirala ker sem bla trenutno tam in zato razumem ljudi ki pravijo da nimajo ne moči ne možnosti se potegnt iz tega. In vem kaj je strah ko vsako minuto gledaš za hrbet da se ti ne bo kaj zgodilo. Pri mojmu so se ga rešili, sam pozabli pa pomoje ne bodo nikoli.

Par let nazaj bi trdila da to itak ni možno in da se da vse rešit, sedaj me pa noben ne bo prepričal da imamo vsi ljudje iste pravice. Bolj si "zmešan" bolj te ščitijo

Aja pa tudi pri nas se take stvari dogajajo verjemi. Samo so skrite. Ker je ljudi sram da se jim to dogaja. Mislim da je to itak povsod prisotno.

Skrite ja,dokler ne pride do tragedije,na žalost.
Sedaj te pa razumem,kako ti je,tudi moja hči ni imela nič kaj lepo življenje,
v hiši njenega bivšega,veliko grdega je videla,na srečo,na lastni koži ni doživela,če bi jo kdo taknil,bi moj in jaz brez premisleka posredovala,pa čeprav nisva nailna,bi za branit hčer posegla tudi po tej skrajnosti.

Ja jst sm do 20ga leta živela v pravljici kako je lep svet. Pol sm pa v realnost priletela.

Sam po eni strani prav, vsaj vem da ni vse črno belo na svetu in da ni zmeri vse tako lepo kot je videt. Pa vsak dan se zahvalim nekomu ker je moj dragi čisto nasprotje svojega "očeta". Če se mu nebi dogajalo kar se mu je verjetno ne bi bil nikoli taka osebnost kot je sedaj.

Tvoja hči pa upam da bo čimprej uspela pretrgat vse vezi z preteklostjo in normalno zaživela. Upam da se zaveda kakšno srečo ima da ima tako podporo v starših.

Saj to boli,da je zrasla v čisto normalni družini,nato pa...
Oh najhujšega se je že rešila,le to je ostalo,da mora preživljat psihično nasilje iz strani bivšega.Izkorišča prisotnost sina.

Ja s časom bo tudi z psihičnem nasiljem znala nosit, samo trdna more bit in se ne pustit. Ker ti ljudje najbolj uživajo če vidijo da je kdo nebogljen in prestrašen. Tudi če bi se v notranjosti najraje zjokal je dobro da pred njim trdno stojiš in ne pokažeš strahu. Je pa težko ja ko so otroci vmes.
Sam če sklepam po mojmu znajo otroci kar dobro ločiti med tem kdo je dober in kdo ne. Glavno da vejo kam se lahko obrnejo če je kaj narobe.
Je pa težka in dolga pot, da prideš do tega da nisi več obremenjen z tem kaj se je dogajalo. Ampak če imaš doma razumevajočo družino je vse skupaj lažje.
Verjamem pa da ti je težko take stvari gledat, ker je le tvoj otrok. Moj nima sreče da bi imel oporo v svoji mami, ima pa srečo da ima zlate stare starše, ki so mu v bistvu en "nadomestek" staršev.

Midve sva se razpisale,moram pa nehat,ker bom drugače spet cel dan slabe volje Je pa žalostno skozi pod pritiskom živet,da se ne moreš spostit.

Ma ne bit slabe volje.

Pejd še kkšno bolj "zabavno" temo brat  - boš takoj boljše volje